Milan Kučan o Evropi, Sloveniji in Slovencih v zamejstvu

Milan Kučan je prvi predsednik Republike Slovenije. Izvoljen je bil leta 1990. Funkcijo je opravljal med slovensko osamosvojitveno vojno. Ponovno je kandidiral leta 1992 in že v prvem krogu bil izvoljen za petletni mandat. Leta 1997 je še drugič zmagal v prvem krogu in si zagotovil vnovičen petletni mandat. V pogovoru za naš tednik (v celoti lahko intervju preberete v tiskani izdaji našega časopisa, ki je izšla 1. maja) je Kučan, ki je tudi odličen poznavalec naše stvarnosti, spregovoril o Evropi, Sloveniji in Slovencih v zamejstvu.

Gospod Predsednik, v kratkem bomo obnavljali evropski parlament. Napovedi kažejo na napredek desno-populističnih sil in vse več ljudi je nezadovoljnih z zdajšnjo evropsko ureditvijo. Kaj vse to pomeni?
“Svet in Evropa sta se od časov ustanovitve EU in njene širitve bistveno spremenila. Stari svet, ki je svoja razmerja urejal z njihovo kodifikacijo v mednarodnem pravu in njegovih ustanovah, razpada pred našimi očmi. Priča smo nekoč neslutenemu tehnološkemu razvoju in znanstvenemu napredku, pa hkrati novim neenakostim, delitvam in spopadom za geostrateško prevlado v svetu. Vsem tem spremembam se ureditev Evrope ni prilagajala dovolj hitro in temeljito. EU je otrok nekega časa. Je živ organizem, ki mora – tako kot vsaka skupnost, še posebej če združuje različne identitete – v vsakokratnih novih zgodovinskih okoliščinah na novo potrjevati utemeljenost svojega obstoja. Če pri tem ne uspeva, izgubi svoj smisel in zgodovinsko upravičenost. Pred to nalogo je že dalj časa tudi EU.
To bo tudi poglavitna naloga novih evropskih poslancev. Integracija bo morala narediti zasuk h krepitvi evropske identitete. Ta ne more biti zgolj kapitalska in finančna, ampak tudi vrednotna. Ker je EU zapostavljala reševanje vprašanj vladavine prava, solidarnosti, socialnega razvoja, varnosti in spoštovanja nacionalnih identitet in človekovega dostojanstva, so interpretacije za ta vprašanja ponudila različna populistična in suverenitetna gibanja, ki se ponujajo kot varuhi nacionalne identitete in malega človeka. A pri tem seveda zanemarjajo vprašanja skupnih vrednotnih temeljev in skupnih interesov. Če strnem: če se bo EU želela vzpostaviti kot odločujoč dejavnik v tekmi med globalnimi dejavniki, ne bo smela pozabiti tudi na socialni razvoj in pravičnost, ki sta z vidika državljana osrednji motivacijski dejavnik podpore evropski ideji. To so zahtevne naloge za nove poslance.”
Nekateri zagovarjajo tezo o Evropi dveh hitrosti. Ste tudi vi podobnega mnenja?
“Glede na gospodarsko razvitost in različno politično preteklost, povezano s povojno blokovsko razdeljenostjo Evrope, že zdaj dejansko obstajata Evropi dveh hitrosti. Problem je, da ni niti dovolj učinkovitih mehanizmov niti politične volje, da bi »počasnejše« države dohitevale »hitrejše«. In to ne le v pogledu gospodarske razvitosti, ampak tudi dejanskega sprejemanja temeljnih vrednot in demokratičnih standardov političnega in socialnega življenja, ki so integracijsko vezivo skupnosti. Evropa dveh hitrosti pomeni njeno dolgoročno razdeljenost in tudi zmanjševanje njene potencialne teže v globalnem svetu.”

Lascia un commento

Il tuo indirizzo email non sarà pubblicato.