Ljudmila Novak o razmerah Slovencev v zamejstvu

Ta teden vam ponujamo v branje izvleček iz intervjuja z Ljudmilo Novak, ki smo ga objavili v najnovejši številki našega tednika (8. maja). Ljudmila Novak, po poklicu profesorica nemščine in slovenščine, se je politično uveljavila v stranki Nova Slovenija. Bila je županja občine Moravče, leta 2004 pa je postala evropska poslanka. Sedem let kasneje je bila izvoljena v slovenski državni zbor. Bila je tudi ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu, danes v državnem zboru vodi Komisijo za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu.

Sodite med ne ravno številne politike, ki dobro poznate razmere Slovencev v sosednjih državah. Kako ocenjujete trenutno stanje v štirih zamejstvih?
“V zadnjih letih se je odnos do Slovencev oziroma avtohtonih slovenskih narodnih skupnosti v vseh sosednjih državah izboljševal. To prispeva k boljšim odnosom z drugimi sodržavljani v sosednjih državah in k večji samozavesti Slovencev, kar me zelo veseli. Tudi financiranje se je v zadnjih letih povsod izboljšalo. Občasno pa se pojavljajo posamezne provokacije, ki pa jih je potrebno zavračati in obsoditi. Vedno pa ostaja tudi nekaj nerazrešenih tem, ki so stalnica v naših odnosih.”

Pred nedavnim ste obiskali našo skupnost v Italiji. Kakšno mnenje ste si ustvarili?
“Ko obiščem Slovence v Italiji, sem po navadi zadovoljna z nivojem govorjene slovenščine na Tržaškem in Goriškem. Tudi v Benečiji se s slovenskimi vrtci in šolo nivo znanja izboljšuje, manj v Kanalski dolini. Srečujem tudi mlade ljudi in seveda upam, da bodo nadaljevali dosedanje delo v kulturnih in drugih društvih in vodili povezovalno politiko pod okriljem krovnih organizacij. Srečujem predstavnike kmetov, ki jih skrbi prodaja zemlje na območjih, ki so veljala za najbolj avtohtona slovenska področja, zaradi česar se izgublja slovenski teritorij in možnost izvolitve slovenskih županov oziroma lokalnih oblasti. Ljudi skrbi tudi staranje in odhajanje slovenskih duhovnikov, ki so v zgodovini vedno opravljali tudi vlogo braniteljev slovenstva.”

Benečija doživlja kulturni in jezikovni preporod, po drugi strani pa nad njo visi Damoklejev meč zaradi hude gospodarske krize in zaskrbljujočih demografskih številk. Vasi se praznijo. Solidarnostne besede niso dovolj. Slovenci na Videnskem potrebujejo nekaj bolj solidnega. Ali se vam zdi umesten kak poseben zakon, da bi se v obmejnem prostoru med Benečijo in Gornjim Posočjem ustvarila večja gospodarska in vsesplošna ozmoza? Brez delovnih mest bo bodočnost Benečije res vprašljiva.
“Žal se Benečija prazni že desetletja, sedaj pa tudi ni več veliko slovenskih ljudi, ki bi vztrajali na hribovitih območjih. Podobne probleme z nizko rodnostjo in s praznjenjem podeželja v odmaknjenih regijah imamo tudi v Sloveniji. Čezmejno sodelovanje in evropski projekti bi morali več pozornosti nameniti tudi takšnim obmejnim krajem, ki bi s svojo neokrnjeno naravo in odmaknjenostjo lahko sčasoma postali pravi naravni biseri, ki jih lahko s pravo idejo in podporo ambiciozni ljudje tudi oživijo.”

Lascia un commento

Il tuo indirizzo email non sarà pubblicato.