Prebivalci Slovenije so v letu 2017 z avtom prevozili 8 milijard km

Pred Evropskim tednom mobilnosti, ki ga od leta 2002 prireja Evropska komisija oziroma njen generalni direktorat za mobilnost in promet ter bo letos potekal od 16. do 22. septembra pod geslom “Združuj in učinkovito potuj”, je Statistični urad Republike Slovenije prvič opravil raziskavo o dnevni mobilnosti potnikov. Analitiki SURS so ugotovili, da so prebivalci Slovenije (v poštev so vzeli ljudi, stare od 15 do 84 let) v letu 2017 na svojih vsakodnevnih poteh opravili več kot 12 milijard kilometrov oziroma približno 7.200 kilometrov na prebivalca. Od teh dvanajstih milijard kilometrov so jih prebivalci Slovenije kar osem opravili kot vozniki osebnega avtomobila.
Iz raziskav SURS še izhaja, da je vsak prebivalec Slovenije povprečno na dan opravil 3,2 poti. Za te premike je skupno porabil približno uro in šestnajst minut, ena pot pa je bila dolga povprečno 13 kilometrov. Pri tem je treba dodati, da so se slovenski prebivalci več premikali med delovniki, po drugi strani pa so bile poti na nedelovni dan tako po kilometrih kot časovno daljše.
Kot smo že omenili, so slovenski prebivalci velik del svojih poti opravili z avtomobilom, ki je še vedno glavno prevozno sredstvo. Konec leta 2017 je bilo v Sloveniji registriranih več kot 1,1 milijona osebnih avtomobilov, kar pomeni približno dva avtomobila na tri polnoletne prebivalce. Na SURS so še ugotovili, da se je v letu 2017 v avtomobilih v glavnem vozila ena sama oseba, torej voznik. Le v eni tretjini primerov je bil v avtu še kdo drug, povprečna stopnja zasedenosti avtomobila pa je bila le 1,7.
Drugi najbolj pogost način premikanja je bilo lani pešačenje (21,3 %) – če so bile poti, dolge največ 1 km pa je bilo to glavni način premikanja -, sledi kolesarjenje (4,5 %), javna prevozna sredstva – avtobus ali vlak – pa so slovenski prebivalci uporabili samo na 4,3 odstotka poti.
V svoji raziskavi so pri SURS analizirali tudi razloge, zaradi katerih so se slovenski prebivalci največkrat odpravili na pot. Prvi razlog je bil prosti čas (36,1 %), na drugem mestu delo (24,0 %), na tretjem pa je bilo nakupovanje (15,1 %). Pot v službo in iz nje je bila vsekakor v glavnem daljša od tiste, ki so jo slovenski prebivalci opravili z namenom prostega časa – v povprečju 17 km proti 13 km.

Lascia un commento

Il tuo indirizzo email non sarà pubblicato.