“Občudujem moč in ponos Benečanov”

Tatjana Rojc iz Nabrežine, literarna kritičarka in pisateljica (velik uspeh je zabeležila njena zadnja knjiga »La figlia che vorrei avere«) je bila marca lani izvoljena v senatna listi Demokratske stranke. Je članica 4. stalne komisije za obrambo. Tu objavljamo krajši povzetek intervjuja s slovensko senatorko, celoten pogovor lahko preberete v Novem Matajurju z dne 24. aprila.

Izvolitev v senat je za vas pomenila novost, saj se niste nikoli ukvarjali z aktivno politiko. Kakšni so vaši občutki?
“Najprej naj povem, da me je predlog Demokratske stranke in poslanke Tamare Blažina, da bi kandidirala za Rim, precej presenetil, je pa v bistvu potrdil moje prepričanje, da je kulturno in posebej literarno področje pomembno pri razmišljanju o vlogi posameznika znotraj družbe ali skupnosti, ki ji pripada. Občutki, ki me spremljajo skozi ves ta čas od izvolitve dalje, so različni: na eni strani gre za izredno osebno izkušnjo, skozi katero sem lahko marsikaj na novo razmislila, na novo razumela. Na drugi strani pa je ves čas prisotna zavest, da smo sredi političnega in zgodovinskega dogajanja, ki je zelo zmedeno, zelo nevarno, zelo kompleksno, ker so se politična ravnovesja spremenila skorajda čez noč in je vsaka oblika dialoga med vladno večino in opozicijo izredno težavna. In da je povsod na svetu vse zelo negotovo.”

Kako pomagate naši manjšini in katere so danes prioritete Slovencev v Italiji?
“Naša narodna skupnost, ravnovesja znotraj nje in vse, kar se dogaja ob nas ali v zvezi z nami, predstavljajo zame absolutno prioriteto. Skrbi me, kaj bo z našo šolo, ki mora biti steber naše bodočnosti, kaj z našim tiskom, saj še ni rešeno vprašanje Novega Matajurja in Novega glasa. Skrbijo me evropske in še posebej občinske volitve, ki so pred vrati. Imamo namreč solidne županske kandidate, in upam, da jih bodo naši ljudje prepričano podprli. Skrbi me, če bomo znali razčleniti kaotični čas, ki ga živimo, ki je popolnoma različen od tistega, ki smo ga bili vajeni doslej. In če bomo znali ostati vključeni v sedanjik, doumeti nova ravnovesja, zaupati si in sodelovati med sabo. Prepričana sem, da bomo morali najti pot, da bomo med seboj čim bolj složni, solidarni, pošteni drug do drugega. Kdor je izbran za predstavnika svoje skupnosti, nosi odgovornost zanjo: bolj kot obljube, ki so večkrat same sebi namen, je pomembno poslušanje potreb (in zahtev) ljudi, razumevanje le-teh ter iskanje rešitev, ki nikoli niso same po sebi umevne. Bolj kot glasno prerekanje je pomembno umirjeno soočanje s sogovorniki.”

Kmalu boste imeli javno srečanje v Benečiji. Položaj tukajšnje slovenske skupnosti je precej zaskrbljujoč, predvsem zaradi gospodarsko-demografskih šibkosti. Kaj lahko naredi slovenska senatorka pri reševanju teh vprašanj?
“Slovenci v Videnski pokrajini so najbolj izpostavljen del našega narodnega telesa: od vedno občudujem moč in ponos, ki so ga znali naši Benečani pokazati v svojem preporodu po mučnem povojnem obdobju temačnih let. Prepričana sem, da ta naša skupnost premore veliko notranje moči in energije. Pogled onkraj meje, ki je ni, stvarni pogoji za čezmejne projekte, iskanje evropskih sredstev, valorizacija te čudovite zemlje, ki ni zanimiva samo za nas: to so temeljne predpostavke za razvoj; pred nekaj desetletji je bilo veliko težje, danes mora nov ponos pripadnosti in zavest o dragocenosti te evropske mikroregije postati tista odskočna deska, preko katere lahko postanemo zanimivi za svet. Sredstva za obnovo starih hiš, ki bi lahko delno postale tipična prenočišča za butični turizem, razvoj kulturne ponudbe, ki ji je postavila še kako trdne temelje Postaja Topolove, ohranjanje in vrednotenje običajev in tradicije, gostinska ponudba, ki bi lahko ponovno obelodanila arhaične okuse in jih posodobila: to so samo primeri, ki bi jih lahko prevzeli od izkušnje drugih krajev v Sloveniji, Italiji in drugod po Evropi. Mislim, da bi lahko s primernimi projekti pridobili evropska sredstva in se preizkusili. Verjamem, da bi nam uspelo. Kar bi pomenilo, da bi v mlajših generacijah ponovno prebudili upanje, zanos, načrtovanje. Danes nam spletno omrežje nudi ogromno možnosti za promocijo posameznih idej. In prepričana sem, da bi imeli podporo ne samo Dežele Furlanije-Julijske krajine, ampak tudi Republike Slovenije, ki je zelena dežela na južni strani Alp… za vsak predlog in za vsak načrt bi se z veseljem zavzela.” (r.p.)

Lascia un commento

Il tuo indirizzo email non sarà pubblicato.