Porabski Slovenci so pripadniki slovenske manjšine, ki živijo v vaseh južno od Monoštra na ozemlju današnje Madžarske, ki je znano tudi kot Porabje. Na Madžarskem živi približno 5.000 Slovencev, od tega je porabskih Slovencev okoli 3.000. Oktobra 1990, po razpadu Demokratične zveze južnih Slovanov na Madžarskem, so v Gornjem Seniku ustanovili Zvezo Slovencev na Madžarskem, ki ima sicer sedež v Monoštru. Leto kasneje je ta organizacija pričela izdajati štirinajstdnevnik »Porabje«, še eno leto kasneje pa je madžarska televizija pričela s predvajanjem 25-minutne oddaje »Slovenski utrinki«, ki je na sporedu vsakih 14 dni. Zvezo Slovencev na Madžarskem, krovno organizacijo slovenske narodne skupnosti, že nekaj mesecev vodi Andrea Kovač. Nasledila je “zgodovinskega” predsednika Jožeta Hirnöka, ki je bil predsednik Zveze odnjene ustanovitve dalje, torej celih 29 let. Nova predsednica je bila že kot študentka aktivna na narodnostnem področju in pisala članke za tednik Narodne novine. Od leta 1993 je delala kot urednica in novinarka pri Madžarski nacionalni televiziji. Bila je odgovorna za dvotedensko oddajo Slovenski utrinki. Nato je bila korespondentka na Generalnem konzulatu RS v Monoštru. Od leta 2015 je profesionalno vodila Razvojno agencijo Slovenska krajina, ki jo je ustanovila Zveza Slovencev na Madžarskem.
V branje vam ponujamo izvleček iz daljšega intervjuja, ki smo ga objavili v tiskani izdaji Novega Matajurja, ki je izšla 18. decembra.

Kakšna je vaša ocena položaja slovenske narodne skupnosti danes, katere so njene odlike in kje vidite določene težave?
“Slovenci na Madžarskem smo dobro organizirani. Imamo dve krovni organizaciji, Zvezo Slovencev na Madžarskem in Državno slovensko samoupravo, ki delujeta soglasno, saj se njune naloge na področju zaščite in razvoja narodnosti prepletajo in dopolnjujejo. Naše delo je še bolj uspešno in vidno, odkar imamo svojo zagovornico v madžarskem parlamentu. V 30. letih smo dosegli lepe rezultate na raznih področjih, toda vsako obdobje prinaša tudi nove izzive. Trenutno si ob ohranjanju maternega jezika in identitete prizadevamo za gospodarski razvoj in perspektivo območja, kjer živimo Slovenci. Od tega je odvisna prihodnost naše skupnosti in slovenskega Porabja.”
Imate tudi gospodarske dejavnosti?
“Pred dvanajstimi leti je Zveza ugotovila, da mora nekaj narediti tudi na gospodarskem področju. Kljub nekaterim prizadevanjem so največji problemi slovenske skupnosti izhajali prav iz gospodarske nerazvitosti območja. Za vsako manjšino je njena ekonomska moč izjemnega pomena. Ko sta Madžarska in Slovenija leta 2004 postali polnopravni članici Evropske unije, se je pojavila večja možnost za razvoj gospodarstva v Porabju. Zveza je zato leta 2006 ustanovila Razvojno agencijo Slovenska krajina, ki še danes koordinira in pripravlja gospodarske projekte na območju Porabja.”
Pred izvolitvijo na čelo Zveze ste vodili prav to razvojno agencijo. Kakšne so njene značilnosti?
“Razvojno agencijo sem vodila od ustanovitve, profesionalno pa od leta 2015. Agencija je aktivna pri evropskih projektih in je v zadnjih desetih letih dobila evropska sredstva za ohranitev in razvoj kulturne dediščine, za trajnostni razvoj in za razvoj turizma. Projekti so sestavljeni v soglasju s slovenskimi organizacijami in z občinami. Istočasno pa je bila Agencija izvajalec projekta Slovenske vzorčne kmetije, ki je bil financiran s strani Slovenije.”
Takoj po izvolitvi ste povedali, da bo vaša primarna skrb širiti slovenski jezik med mladimi. Kako boste to dosegli?
“Zveza Slovencev na Madžarskem že sedaj namenja posebno pozornost mladim. Letno organizira razne obšolske programe, kot so mednarodna likovna kolonija, jezikovni tečaji, otroška pevska skupina Seniške sinice, bralna značka, srečanje s slovenskimi pisatelji, delavnice in športni ter zabavni programi v sklopu tradicionalnih prireditev Zveze. Vsekakor pa bomo morali v prihodnje oblikovati take zanimive programe za mlade družine, ki bi motivirali tako starše kot otroke za učenje oziroma uporabo slovenskega jezika; poudarek bi bil na slovenskem jeziku in identiteti. Pri tem delu bomo potrebovali kvalitetne mentorje za obšolske dejavnosti. Na šolskem področju pa bomo uspešnejši, če bomo dosegli, da se poveča število asistentov v dvojezičnih osnovnih šolah in vrtcih.”
Povedali ste tudi, da ste aktivna skupnost in da hočete obogatiti vaše narodno stanje. Imate že izdelan načrt za tako ambiciozen cilj?
“Slovenci v Porabju smo zavedni invztrajni. Smo med tistimi redkimi narodnostnimi skupnostmi na Madžarskem, ki smo sami ogromno naredili za obstoj. Razvojna strategija slovenske narodne skupnosti v Porabju je delno sestavljena. Strategija gospodarskega razvoja Porabja se bo začela izvajati naslednjo leto. Vlada Republike Madžarske bo v obdobju 2020-2023 namenila približno 2,7 milijona evrov za sofinanciranje izvajanja razvojnega programa Slovenskega Porabja. Razvojna zasnova izhaja iz potreb naselij s slovenskim prebivalstvom. Pričakujemo, da bo ta razvojni program podprla tudi Slovenija, tako kot je to storila Madžarska v primeru razvoja Prekmurja. Sedaj poteka usklajevanje skupne strategije tudi na drugih področjih.”