Videnska Pokrajina, “Provinčija”, je parpravla obvestilo za vse gorske občine, kamune, s katierim obvešča, de bo porazdelila sude za gorate kraje (vse kupe 350 taužint evrov) za lieto 2014. Novuost za Nediške doline je, de ta uradni dokument s podpisom predsednika Fontaninija so prevedli an po “Nediško”. Do seda so ga obiesli an dal na suojo stran interneta samuo v Občini Podbuniesac. grunt
Župan, šindik, Camillo Melissa pravi, de so ga s Pokrajine pošjal glih takuo, ku so ga oni objavil. “Na vien zaki,” nam je jau, “mi smo ga dobil takuo; mislim, de vsedno je adna dobra rieč, nucna za magar tiste, ki tle par nas na znajo pru lepuo po taljansko”. Na strani interneta Lintver, ki jo ureja an Nino Špehonja, so tuole že pozdravil ku “zgodovinski dogodek: nediški izik je parvič paršu v uradne dokumente taljanske daržave”.
Z urada (uficiha) predsednika Fontaninija so nam poviedal, de tela je bla zaries iniciativa samega predsednika, an de so podoban dokument, preveden v rezijanščino, pošjal v Rezijo. Fontanini pa (smo poklical vič krat, dva krat, kar so nam oni jal, de ga ušafamo, pa potle je biu nimar zaseden) nie ušafu nih 3 minut za nam odguorit. Smo ga tiel samuo prašat, ker zakon je nucu za narest an tak uradni dokument an kduo je poskarbeu za prevode. Vemo, de Fontanini na zna guorit po našin an de tele zadnje miesce dol v Vidnu nieso miel obednega, ki je dielu v uradu za slovienski izik (okencu).
Smo pa pogledal tu besednjake Nina Špehonja an zastopil, de prevajalec je nucu pru tiste. Tle vam damo samuo an primier, kako dielo je bluo nareto (a jih je vič). Naslov v nediškem prevodu je: “Podpuore gorski grunt lieto 2014”, ki po italijansko je “Contributi fondo montagna anno 2014”. Besieda “grunt” tle par nas (an tud v drugih krajih v Sloveniji) pride reč parbližno “kos zemlje” (ki je tud “fondo” po italijansko). Pa tle par nas (takuo ku v Sloveniji) niema obene veze s sudmi. Takuo, če adan na zna po italijansko, na bo nič zastopu, kar bo prebrau tist naslov. Magar, če namesto “grunt” bi prevajalec vzeu besiedo “sklad” (ki je te pravi prevod v knjižno slovenščino), bi bluo buj jasno: sa ima le tist koren, ki ga ima besieda “skladat” (diet vse tu an kup, v telim primieru sude).