An avtonomen Inštitut, ki bo gledu promovirat rezijanščino an variante iziku Kanalske, Terskih an Nediških dolin an ki bo referenčna točka (punto di riferimento) za vse tiste, ki se v telih krajih ob meji niemajo za Slovienje. De bi opravju suoje dielo, bi muorla Dežela FJK Inštitutu dat 150 taužint euru v lietih 2017 an 2018, lieta 2019 pa doluožt še drugih stuo taužint euru. Tuole piše v predlogu, ki ga je 16. februarja predstavu čedajski deželni svetnik, konsilier, Roberto Novelli (Forza Italia), de bi popravu zakon 26/2007 za Slovienje. V pandiejak, 20. februarja, pa so Novelli, šindik Rezije Sergio Chinese an podšindik Podbuniesca Mirko Clavora o teli iniciativi spreguoril še na konferenci za medije.
Novelli je razluožu, zaki je tajšna ustanova potriebna. “Nieki kor absolutno naredit, zak če ne bo slovienski izik nadomestiu izike, ki jih nucajo prebivauci Rezije, Terskih an Nediških dolin. Je potriebno valorizat tele izike, sevieda v spoštovanju do tistih ljudi, ki se čujejo Slovienj.” Tel nuou inštitut bi biu aktiven v vič sektorjih. Skarbeu bi za kulturne an jezikovne raziskave, za šuolo, runu bi posebne tečaje, korše, za parpravt učitelje, predvsien pa bi, je doluožu Novelli, promoviru časopise v telih izikih.
Mirko Clavora, podšindik Podbuniesca, je poudaru, de standardna slovienščina nie izik ljudi po vaseh tle tode. “Donas niesmo tle, de bi guoril go mez socio-politične definicije, ka so narečja an ka so iziki. Muoremo pa poviedat, de je sama Dežela FJK dala poseban status našim izikom, ki nieso slovienska narečja. Sa v zakonu 26, v 2. an 22. členu, se guori samuo o rezijanščini an o jezikovnih variantah Terskih an Nediških dolin, go mez narečja iz Tarsta an Gorice na piše nič.”
“Mi niesmo primierno zaščiteni z zakonom, ki prave, de smo tud Rezijani an part slovienske manjšine. Na more bit, de štierje, ki se tle par nas imajo za Slovience, odločajo deštin, usodo vsieh te drugih, ki se čujejo samuo Rezijane. Pru zavojo tuolega mamo potriebo po tajšnem Inštitutu,” je pa poviedu Sergio Chinese.
Novelli je na koncu odguoriu an na vprašanje, kje bojo ušafal sude za financirat dielo telega Inštituta. Razluožu je, de ne bojo tikal sudu, ki so že predvideni za sloviensko manjšino. Potriebna sredstva bo muorla zagotovit Dažela.
Doluožu je tud, de on sam misle, de iziki, ki jih guorijo v Reziji, Terskih an Nediških dolinah, nieso slovienska narečja.
An pru zavojo tuolega je puno pretarpeu an na osebnem nivoju, sa so ga napadal Slovienj an njih mediji.
Novelli, ki je tud v večini v Čedadu, je še poviedu, de je zgrešena politika šindika Čedada Stefana Ballocha, ki je na primier odpru sloviensko okance v mestu. Tel nuou predlog pa na škodi tistim, ki se čujejo Slovienj.
“Se troštamo tud, de bojo v komisiji deželnega sveta čim prej guoril go mez telo iniciativo an de bomo mogli mierno debatirat tud na avdicijah predstauniku slovienskih organizacij. Naš interes je, de vprašanje identitete telih krajev končno ne bi bluo vič predmet polemik.”