Spomin na množično izseljevanje “s trebuhom za kruhom”, ki je v prvih desetletjih po drugi svetovni vojni zarezalo globoko rano v slovensko jezikovno skupnost, predvsem v obmejnem pasu videnske pokrajine, ob tem pa tudi pogled na današnji beg možganov oziroma izseljevanje pripadnikov mlajše generacije ter na potrebne politične ukrepe in investicije, s katerimi bi zaustavili demografski padec v Benečiji. Proslava 50-letnice Zveze slovenskih izseljencev FJK – Slovenci po svetu, ki je bila v soboto v dvorani grada Canussio v Čedadu, je bila odlična priložnost za izpostavitev potrebe, da se politika resno sooči s problematiko, ki je tako močno zaznamovala in še danes zaznamuje sodobno zgodovino Slovencev na Videnskem.
Srečanja, ki ga je vodil direktor Zveze Renzo Mattelig, so se namreč udeležili senatorka Tatjana Rojc, nekdanji minister za Slovence po svetu in sedanji svetovalec predsednika Slovenije Boruta Pahorja Boštjan Žekš, deželni odbornik Pierpaolo Roberti, župan Čedada Stefano Balloch, župani vseh občin Nadiških dolin ter župan Barda Guido Marchiol.
Zveza slovenskih izseljencev FJK – Slovenci po svetu, ki so jo ustanovili pred petdesetimi leti v švicarskem mestu Orbe, je odigrala pomembno vlogo pri spodbujanju in ohranjanju samozavesti in slovenske identitete Benečanov, je spomnila predsednica te organizacije Graziella Bianco Coren. “Za italijansko državo Slovencev tu pri nas ni bilo in tisti, ki so se izpostavljali kot Slovenci, so bili žrtve preganjanja krajevne nacionalistične politike. Prav izseljenci so se morda prvi zavedali nevzdržnosti tega stanja in so zato ustanovili našo Zvezo, da bi pomagali sebi in še predvsem svoji rodni zemlji,” je povedala Corenova.
“Danes razmišljamo drugače kot pred 50-imi leti,” je poudarila Rojčeva, ki je prepričana, da lahko čezmejno sodelovanje omogoči razvoj dolin Benečije in Rezije ter s tem zaustavi demografski padec.
Za to je tudi nujno, da se ohranijo dobri odnosi med Italijo, Deželo Furlanijo-Julijsko krajino in Slovenijo, kot je povedal Žekš in dodal, da se je treba izogibati novih trenj.
Z nekdanjim slovenskim ministrom se je strinjal deželni odbornik Roberti, ki je obljubil, da bo Dežela podprla projekte, ki bi lahko izboljšali demografsko stanje v goratih območjih, zagotovil pa je tudi finančno podporo organizacijam, ki skrbijo za ohranjanje vezi med izseljenci in kulturo njihovih prednikov. Glede ohranjanja dobrih odnosov s Slovenijo in s slovensko manjšino pa je Roberti dodal, da se ne smemo več ločevati in da si moramo vsi skupaj prizadevati za razvoj teh dolin, saj sicer v teh krajih “ne bomo več slišali nikogar govoriti, ker nikogar ne bo več tu”. “Delati moramo skupaj: s čezmejnim sodelovanjem in s pomočjo Dežele, ki je že odobrila sklep o izničenju davka Irap za podjetja, ki delujejo v goratih predelih. Skupna prizadevanja so pomembna še posebno v teh krajih, kjer danes niti ne opaziš, da si prečkal mejo, saj je krajina enaka na obeh straneh, podobno pa velja tudi za težave, s katerimi se na tem območju soočajo.”