Biosferni rezervati MAB Unesco: med novimi zaščitenimi območji tudi porečje Mure v Sloveniji in dolina Camonica-Alto Sebino ter gora Peglia na sotočju Tibere in Paglie v Italiji

© UNESCO/M. Bedjanic/The Mura River Biosphere Reserve, Slovenia

V Indoneziji v teh dneh poteka letna konferenca Unesca, na kateri so med drugim novih štiriindvajset območij razglasili za Biosferne rezervate. Svetovna mreža zaščitenih območij MAB Unesco šteje tako zdaj 686 rezervatov v 122 državah (prejšnjim 120 sta se pridružila Moldavija in Mozambik), čezmejnih biosfernih rezervatov pa je dvajset. Na zasedanju v Indoneziji so potrdili tudi dve italijanski kandidaturi in eno slovensko. Odslej je namreč zaščitenih tudi 29 tisoč hektarjev površine ob reki Muri. Za to območje, ki je zdaj četrto zaščiteno v Sloveniji, je Ministrstvo za okolje in prostor že leta 2016 vložilo predlog za pridobitev naziva biosfernega rezervata, zahtevo pa je podprlo tudi trinajst občin. Nov rezervat pokriva območje med avstrijsko-slovensko in hrvaško-madžarsko mejo, v porečju Mure, ki se lahko ponaša z izjemno biotsko raznovrstnostjo in ima pomembno vlogo pri migracijah nekaterih ribjih vrst, pa se nahaja tudi največji slovenski poplavni gozd, ki je med drugim že del omrežja Natura 2000. Priznanje Unesca odpira pot tudi prvemu svetovnemu pentalateralnemu biosfernemu rezervatu Mura-Drava-Donava, ki bi povezal območja v Sloveniji, Avstriji, Madžarski, Hrvaški in Srbiji in skupno presegel milijon hektarjev.

Kar zadeva Italijo, je Unesco tokrat v okviru svojega programa MAB, ki spodbuja trajnostni ter sonaravni razvoj, med zaščitena območja vključil še goro Peglia v Umbriji,

©UNESCO/Monte Peglia Biosphere Reserve, Italy

na sotočju rek oziroma rečnih sistemov Tibere in Paglie, ter dolino Camonica-Alto Sebino v Lombardiji.

© UNESCO/D. Bonzi/Valle Camonica-Alto Sebino Biosphere Reserve, Italy

Na zasedanju v Indoneziji so tudi razširili zaščiteno območje doline Ticina (za biosferni rezervat velja od leta 2002). Ta rezervat se zdaj uradno imenuje “Ticino, Val Grande Verbano” in med drugim po novem vključuje tudi jezeri Maggiore in Varese. V Italiji je zdaj skupno že 17 Unescovih biosfernih rezervatov.

Nov biosferni rezervat MAB Unesco bi lahko naslednje leto dobili tudi v naši deželi – po Miramaru -, saj se za ta naziv poteguje Park Julijskega predgorja, kandidaturo pa podpirajo Občine Rezija, Bardo, Kluže, Možnica, Bila in Pušja ves, Tipana, Dunja, Montenare, Gumin in Artegna. Ideja, da bi se vključili v mrežo Unesco MAB, pa se je dejansko porodila iz izkušnje zglednega sodelovanja s Triglavskim narodnim parkom, ki sega že v leto 1996. Triglavski narodni park (in z njim slovenski del Julijskih Alp) je namreč že od leta 2003 del te svetovne mreže, v katero je bil vključen kot prvo območje v Sloveniji. Vključitev Naravnega parka Julijskega predgorja v to Unescovo mrežo bi torej lahko odprla pot oblikovanju čezmejnega biosfernega območja MAB Unesco Julijske Alpe – Alpi Giulie. Park Julijskega predgorja je svojo kandidaturo uradno predstavil v Rimu 10. julija. Italijansko ministrstvo za okolje namerava naprezanja Parka podpreti, če ne bo zapletov, bo torej deželno območje na obmejnem pasu videnske pokrajine, ki vključuje tudi Terske doline in Rezijo, uradno vključeno med kandidate pred koncem septembra letos, končna odločitev s strani Unesca pa naj bi padla naslednje leto.

Lascia un commento

Il tuo indirizzo email non sarà pubblicato.