“Slovenci v Italiji so na kulturnem, družbenem in proizvodnem področju zelo pomembni. Gre za lepo stvarnost, ki predstavlja nedvomno veliko dodano vrednost za te kraje, pa tudi za vso Italijo.” To so bile besede predsednice poslanske zbornice Laure Boldrini po srečanju s predstavniki slovenskih organizacij, ki je bilo v petek, 17. februarja, v Narodnem domu v Trstu. Predsednica Boldrinijeva je bila istega dne protagonistka konference “Parole O_Stili”, posvečene sovražnemu govoru, obisk v Trstu pa je izkoristila tudi za spoznavanje razvejanega delovanja Slovencev. Do sestanka z zastopniki glavnih manjšinskih ustanov in slovenskimi javnimi upravitelji pa je prišlo na pobudo poslanke Tamare Blažina, ki je srečanje organizirala s sodelavcem Liviom Semoličem.
Boldrinijeva, ki jo je spremljala tržaška prefektka Annapaola Porzio, je poudarila, da je zelo pomembno, da je do srečanja s Slovenci prišlo v Narodnem domu, katerega zgodovino ji je uvodoma predstavila predsednica Slovenskega kluba Poljanka Dolhar. “To je simbol zatiranja, nadvlade in intolerance, danes pa se nestrpnost oziroma sovraštvo žal vse bolj pojavlja v medčloveških odnosih in tudi na politični ravni. Tudi da se zaščitijo manjšine, ki so velika obogatitev za vso našo družbo, je treba zavračati sovraštvo, ki samo šibi odnose in krepi napetosti. Zato je danes ključno, da se vsi skupaj borimo proti sovražni družbi,” je prepričana Boldrinijeva, ki je med svojo delovno kariero v Organizaciji združenih narodov v bivši Jugoslaviji dobro videla, kako se lahko spori razvijejo v sovraštvo. Prav zato ker verjame v moč dialoga in medsebojnega spoštovanja, se je Boldrinijeva sogovornikom zahvalila, ker so obenem Slovenci in Italijani in ker so bili vedno pripravljeni na konstruktivno soočenje. Pri tem je tretja najvišja funkcija v državi izrecno omenila zaščitni zakon 38/2001, odobritev katerega “ni bila prijazna koncesija italijanske države”.
Prav z zaščitnim zakonom so bili prvič uradno priznani tudi Slovenci v Videnski pokrajini, kot je med pogovorom z Boldrinijevo poudaril
predstavnik iz Benečije Giorgio Banchig. Predsednik Inštituta za slovensko kulturo je opozoril, kako so beneško skupnost od plebiscita leta 1866, ko je prešlapod Italijo, na različne načine poskusili uničiti. Beneški Slovenci pa so kljub temu vztrajali, ustanovili so številna kulturna društva in si leta 1984 končno priborili tudi dvojezično šolo v Špetru, ki jo zdaj obiskuje skoraj tristo otrok. Banchig je Boldrinijevo tudi seznanil s tem, da bi radi imeli tudi drugod na Videnskem možnost šolanja v slovenskem jeziku. Ob koncu pa je predstavil delovanje Inštituta za slovensko kulturo in njegov doprinos h gospodarskemu razvoju ozemlja, na katerem živijo Slovenci, tudi s pomočjo evropskih
projektov Jezik_Lingua in Zbor-Zbirk ter sodelovanja s Posočjem.
Sicer pa je na več kot uro trajajočem pogovoru Boldrinijeva izvedela za kakovostno in razvejano delovanje slovenskih ustanov ter organizacij na raziskovalnem, kulturnem, založniškem, športnem in gospodarskem področju. Beseda je tekla tudi o stalnih prizadevanjih za sobivanje in sodelovanje med slovensko in italijansko skupnostjo, pa tudi o najbolj aktualnih vprašanjih, ki zadevajo Slovence v Italiji in izvajanje zaščitnega zakona.
Govor je bil zato tudi o volilni zakonodaji, saj slovenska skupnost tvega, da ostane brez svojega parlamentarca. S tem v zvezi je Boldrinijeva
priznala, da ne zagovarja zajamčenega mesta v parlamentu za predstavnike manjšin, pravilno pa je, da se jim z ustreznimi ukrepi čim bolj olajša izvolitev v Rim.
Predsednica poslanske zbornice je ob zaključku srečanja Slovence tudi povabila v Rim in jim predlagala, naj v palači Montecitorio pripravijo
poseben kulturni program ob dnevu odprtih vrat, ki je vsako prvo nedeljo v mesecu, in se tako predstavijo tudi širši publiki. Odkar
je predsednica, je v poslanski zbornici gostila že več kot milijon ljudi.

 

Fotogalerija na FB