“Če bi imeli v Benečiji in Posočju inštitucije na podobni ravni bi bilo čezmejno sodelovanje gotovo veliko lažje”

Uroš Brežan na zadnjem novoletnem srečanju v Kobaridu

Kljub dobrim namenom med beneškimi upravitelji prevladuje občutek, da se sodelovanje med Benečijo in Posočjem v teh letih ni dovolj razvilo. Pred uradno ustanovitvijo čezmejnega clusterja, nove oblike povezovanja med krajevnimi upravami z obeh strani meje, smo za mnenje o tem, kako bi lahko čezmejno sodelovanje boljše potekalo in kaj bi pravzaprav potrebovali, da bi dosegli boljše rezultate, prosili Uroša Brežana, ki letos zaključuje tretji mandat na čelu Občine Tolmin, največje občine v Zgornjem Posočju.

Že dolgo ste župan Občine Tolmin. Ali se je sodelovanje z Beneči- jo v tem času spreminjalo?

“Na začetku so bila moja srečanja omejena predvsem na dva formalna dogodka, ki sta še danes zelo živa in dobro obiskana. To sta Srečanje Slovencev Videnske pokrajine in Posočja ter Dan Emigranta. Ko smo se dogovorili, da bo prvo srečevanje krožilo tudi med Tolminom in Bovcem, smo Benečijo približali tudi tem krajem. Poleg formalnega prazničnega srečanja so ti dogodki postali priložnost za skupen pogovor o določenih temah, ki povezujejo Posočje in Benečijo. Tako smo v tem okviru denimo razpravljali o visoko napetostnem daljnovodu, ki naj bi prečkal naše kraje, o skupnih projektih, kot so »Poti miru«, ter drugih pomembnih temah. Tako je srečanje poleg slovesnega dobilo tudi vsebinski politični pečat, kar je vsaj na slovenski strani imelo pozitiven odmev. Ta dimenzija srečanja je sedaj nekoliko zamrla, vendar mislim, da bi jo bilo koristno v prihodnosti obuditi, saj je ravno to način, kako lahko naše sodelovanje nadgradimo. V tem času smo dobili tudi pomembno infrastrukturo, ki nas povezuje in spreminja naravo naših stikov. To je najprej cesta med Volčami in Solarji, ki je Tolmin približala beneškim vasem za Kolovratom in tudi obratno ter na ta način poskrbela za več stikov in pristnejše odnose. Za naše kraje sta turistična produkta Alpe Adria Trail ter Poti miru vse bolj pomembna. Glede na to, da so doživljanje narave, naravne znamenitosti in šport vedno bolj pomembni, sta to iniciativi, ki sta pad- li na plodna tla in imata še velike možnosti za razvoj v prihodnje tudi za povezovanje Posočja in Benečije.
Preko projekta BIMOBIS na čezmejnem programu Slovenija- Italija je bila lansirana ideja o kolesarskem krogu, ki povezuje dolino So- če z Benečijo, Brdi in Čedadom. Veseli dejstvo, da bosta v prihodnjih letih tako Furlanija-Julijska krajina kot država Slovenija v to infrastrukturo vlagali, in lahko zato pričakujemo bistven napredek na tem področju.”

Na katerem področju je Posočje v tem času naredilo največji napredek?

“V tem času smo velik premik naredili na področju cestne infrastrukture. Glede na problem demografije in števila prebivalcev ter s tem povezanih priložnosti za mlade je infrastruktura in dostopnost teh krajev izjemnega pomena. Naslednja zgodba pa je to, da se celotno Posočje v turističnem smislu prebuja. Poleg Bovca, ki je bil že dolga leta adut, na katerega je dolina stavila, so stvari tudi v Kobaridu in Tolminu bistveno drugačne, boljše in imamo vsako leto več obiskovalcev. Te priložnosti, ki se nam ponuja, pa se bo potrebno resno lotiti. Velik izziv pri tem pa je upravljanje s tokom ljudi, ki prihajajo, in zagotavljanje vse potrebne infrastrukture ter ostalih potrebnih storitev, zato da bodo tukaj zadovoljni, da bodo odšli zadovoljni in se bodo vračali.”

Kaj pa menite, da se je v tem času zgodilo v Benečiji?

“Izjemnega pomena v Benečiji je dvojezična šola v Špetru. V teh zadnjih letih se je uveljavila, ima visok ugled tako pri Slovencih kot pri Fur- lanih in Italijanih. Ena izmed po- membnih stvari je tudi vzpostavitev slovenskega multimedijskega okna SMO preko projekta JEZIK_LIN- GUA, ki je pomemben z vidika identitete ter kulturnega udejstvovanja ljudi, ki tam živijo, jim daje oporo in moč. Po drugi strani pa imam občutek, da ima Benečija težave predvsem na institucionalni ravni, zaradi česar je sodelovanje med Benečijo in Posočjem težko postaviti na višjo raven. Mislim, da imamo pri nas kompetentne in dobro delujoče inštitucije na tem področju. Posoški razvojni center in Zavod za turizem dolina Soče pokrivata vse tri posoške občine in s tega vidika razmišljata o ce- lotnem Posočju kot o prostoru, s katerim se je treba ukvarjati. Med njihove naloge spada tudi čezmejno povezovanje in mednarodno sodelovanje. To, da v Benečiji ni primerljive inštitucije, ki bi lahko držala korak s takim razmišljanjem, je ena izmed stvari, ki jo vidim kot težavo pri bodočem sodelovanju. Kako bi se to lahko izboljšalo? Mogoče so to nova združenja občin – UTI. Mogoče bi bilo za preveriti možnost za povezavo LAS Dolina Soče z lokalno akcijsko skupino GAL v Benečiji, saj so te oblike na- menjene tudi čezmejnemu sodelovanju in mednarodnemu sodelovanju. Ali obstaja tudi na drugi strani interes po takšnem sodelovanju in vzdrževanju, bom zagotovo poskusil preveriti, saj mislim, da je to ena izmed naših priložnosti.”

Kako pa je prišlo do ideje in vzpostavitve ideje Posoškega razvojnega centra?

“Vzpostavitev je rezultat popotresnega zakona, ki ga je država Slovenija sprejela po naravni katastrofi leta 1998 in ki je poleg popotresne sanacije imel tudi razvojno komponento. Tako je prišlo do ustanovitve Posoškega razvojnega centra, ki so ga vzpostavile vse tri posoške občine. Skozi ta razvojna sredstva in aktivnosti centra so se vodili določeni programi v vseh treh občinah vzpostavile so se poslovne cone, na voljo so bila sredstva za spodbujanje investicij za mala in srednja podjetja, subvencionirale so se aktivnosti podjetij na kadrovskem področju. Po zaključku razvojnega programa pa se je inštitucija preobrazila in sedaj uspešno tekmuje na domačih in tujih razpisih ter tako Posočju prinaša dodatna sredstva, vsebine in tudi delovna mesta, do katerih drugače ne bi imeli dostopa.”

Če bi lahko izpostavili eno stvar v Benečiji, po kateri bi se lahko Posočje zgledovalo, kaj bi to bilo?

“Ker sem se ravno včeraj (četrtek, 21. junija, op. m.), kot že velikokrat doslej, udeležil »Večerje na travniku« v Srednjem, moram povedati, da se tam vedno dobro počutim in na nek način malce zavidam organizatorjem iz Kmečke zveze in vsem tistim, ki ta dogodek pripravljajo, ker se mi zdi, da je res pristen, poseben in te napolni s posebno energijo ter zna povezati teritorij in lju- dinanačin, ki ga pri nas še ne obvladamo.”

Bi bilo lahko sodelovanja med Benečijo in Posočjem več?

“Vedno se lahko pojavi še kakšna ideja, ki bo našla zagovornike, voljo in entuziazem na obeh straneh. Za to je vedno potrebno pustiti prostor. Dobro pa je, da imamo okolje, ki spodbuja srečevanje ljudi in jih spodbuja, da razmišljajo in iščejo skupne ideje. To vzdušje sedaj vlada na obeh straneh in sem prepričan, da bo v prihodnosti rodilo še kakšno idejo, ki jo bo mogoče uresničiti in na katero bomo lahko vsi skupaj ponosni.”

Povedali ste, da je ena izmed ovir za sodelovanja tudi razlika v inštitucijah, ki jih imamo v Posočju in jih v Benečiji manjka. Kaj mislite, da še ovira lažje sodelovanje in projekte med Benečijo in Posočjem?

“Če bi imeli inštitucije na podobni ravni, bi bilo sodelovanje gotovo lažje. Ko imam priložnost govoriti z župani na drugi strani, je mogoče problem tudi to, da smo občine precej neprimerljive. Na tej strani smo občine precej večje, zaradi česar se je težko uskladiti in priti do skupnega imenovalca. Inštitucija, ki bi tudi na drugi strani znala povezati vse občine, bi bila zelo dobrodošla in mislim, da bi lahko pripeljala do boljših rezultatov. Včasih je to nalogo, vsaj z mojega vidika, dobro opravljala Gorska skupnost.”

Protokol o ustanovitvi »clusterja« na obmejnem pasu med Vidensko pokrajino in Posočjem bi se že moral podpisati. Zakaj pravzaprav gre?

“Pozdravljam vsako pobudo za sodelovanje. To je gotovo ena izmed možnih oblik. Poleg formalnega podpisa pa bi se morali dogovoriti še vsaj o konkretnih ciljih take pobude, o tem, kdo bo opravljal potrebno administrativno delo, mora nam biti tudi vsaj približno jasno, katero pot bomo ubrali za uresničitev zadanih nalog. Verjamem, da se lahko tak dogovor pripravi na taki ravni, ki bo potem tudi operativna. Z vidika Občine Tolmin bi imel večjo vrednost, če bi kot partner nastopala tudi Občina Čedad, s katero smo v preteklosti že dobro sodelovali.”

Kakšna je vloga mladih pri tem sodelovanju?

“Če sem prej govoril o dvojezični šoli v Špetru, moram tudi sedaj poudariti, da so mladi ključni za takšno sodelovanje. Če smo starejši živeli v sistemu in državah, kjer je bila meja precej trda, to še vedno ostaja nekako zapisano v naših glavah, tudi če si tega nočemo priznati. Mladi pa so rojeni v svetu, ki teh mej ne pozna, in so po mojem mnenju ključni za to, kako se bo sodelovanje raz- vijalo. Zato se mi zdi zelo pomembno, da so vključeni v določene aktivnosti, kjer se ljudje iz Posočja in Benečije srečujemo. Vidim, da tudi so, kar me veseli, in sem prepričan, da bo to pripeljalo do nadgradnje sodelovanja.”

Kaj pa menite o razpletu volitev v Sloveniji in kakšen vpliv bi lahko imel na sodelovanje z Benečijo?

“Skozi leta, kljub temu da so se vlade menjale, nisem čutil posebnega vpliva na naše sodelovanje z Benečijo. Sploh pa ne negativnega. Zdi se mi, da tudi zdajšnje volitve, ne v Italiji ne v Sloveniji, bistvenega zelo pomembnega vpliva ne bodo imele. Še vedno mislim, da smo ključni ljudje, ki živimo ob meji, in v kolikor bomo znali izkoristiti priložnosti, ki se nam ponujajo, mislim, da oblastem na eni ali drugi strani ne bo ostalo drugega, kot da nam stojijo ob strani.

 

Lascia un commento

Il tuo indirizzo email non sarà pubblicato.