Centru za raziskave Bardo za leto 2021 občinski prispevek v višini 800 evrov

Občinski odbor v Bardu je na svoji zadnji seji 30. decembra odločal o porazdelitvi prispevkov lokalnim organizacijam in društvom za leto 2021. Največ sredstev, in sicer 2.400 evrov bo prejelo AŠD Alta Val Torre, ki med drugim upravlja športno igrišče v Teru. Sledi Skupina alpincev Bardo – Terska dolina, ki so ji namenili 1.700 evrov, 1.500 evrov bo prejela Skupina raziskovalcev in uslužbencev jame v Zavrhu GELGV, 1.000 evrov Združenje bivših izseljencev iz Terske doline, 400 evrov lokalna sekcija furlanskega združenja krvodajalcev AFDS, 200 evrov pa društvo Wild Routes, ki prireja pohode po Terski dolini. Prispevek za redno delovanje bo prejel tudi Center za kulturne raziskave Bardo. Občinski odbor, ki ga vodi župan Luca Paoloni, je slovenski organizaciji, ki upravlja tudi Etnografski muzej v Bardu, namenil 800 evrov.
S to odločitvijo se sicer ni strinjal podžupan Mauro Pinosa, ki je prepričan, da Center ne zasluži občinskega prispevka, češ da, “čeprav naj bi se zavzemala za ohranjanje in širjenje našega starodavnega slovanskega jezika po-našem, v resnici že desetletja na občinskem ozemlju, promovira slovenski nacionalni jezik, ki ga prebivalci Terske doline ne poznajo in ne govorijo, saj ti govorijo italijansko, furlansko in starodavni slovanski jezik po-našem, ki prav zaradi vsega tega umira.” Podžupan, ki je med najbolj vnetimi zagovorniki teorije, da tersko narečje ni slovensko, je poudaril, da bi se tudi sam strinjal s podelitvijo prispevka, če bi se Center za kulturne raziskave zavzemal za ohranitev “našega starodavnega slovanskega jezika”, ker je pa realnost drugačna, želi biti dosleden in zvest svojemu prepričanju ter s tem tudi pokazati spoštovanje do številnih volivcev, ki so ga podprli. Pinoso, ki vsekakor izredno ceni delo svojega župana Paolonija, pa nadalje tudi zanima, na kateri osnovi Center za kuturne Bardo raziskave pravzaprav upravlja lokalni Etnografski muzej, češ da nista Občina Bardo in omenjena organizacija glede tega nikoli podpisali nobenega dogovora oziroma pogodbe.
Naj dodamo, da je Etnografski muzej v Bardu nastal leta 1973 prav na pobudo članov Centra za kulturne raziskave Bardo, ki je začel delovati šest let prej. Po potresu leta 1976 je bil pet let zaprt, za javnost pa so ga spet odprli leta 1981. V zadnjem desetletju so ga s pomočjo strokovnjakov Goriškega muzeja iz Nove Gorice obnovili, v okviru evropskega projekta ZborZbirk pa popisali vse predmete. Leta 2014 so preurejen in obogaten muzej, ki ima tudi info točko in je del muzejske mreže Mismotu, spet uradno odprli.

Lascia un commento

Il tuo indirizzo email non sarà pubblicato.