Čezmejni “cluster” bo uradno zaživel 13. junija

Čezmejni “cluster”, ki so ga zas- novale javne uprave po srečanju ob letošnjem tradicionalnem Novoletnem srečanju Slovencev Videnske pokrajine in Posočja v Kobaridu, na katerem so krajevni upravitelji z obeh strani meje izpostavili potrebo po ohranjanju poselitve in revitalizaciji perifernih območij v Benečiji, Reziji, Kanalski dolini in Posočju, bo uradno zaživel v sredo, 13. junija, v Tipani. Tam bodo namreč župani obmejnih občin, ki si želijo okrepljenega in sistematičnega sodelovanja v tem skupnem prostoru, slovesno podpisali Protokol o nameri. Pomembnega dogodka naj bi se udeležil tudi novi predsednik Dežele FJK Fedriga, ki je v deželni vladi odgovoren za čezmejno sodelovanje. Tudi zato da bi lahko bil ob uradnem zagonu “clusterja” prisoten predstavnik deželne vlade, so namreč podpis, ki je bil najprej načrtovan 26. maja, preložili za nekaj tednov.

Vlogo koordinatorja tega projekta, ki se bo osredotočil predvsem na področja infrastruktur, turizma in virov energije, je, v dogovoru z ostalimi partnerji, na italijanski strani prevzel župan Tipane Alan Cecutti. Do prvih pripravljalnih srečanj, na katerih so se tudi dogovorili za najbolj primerno obliko sodelovanja oziroma za tako povezavo, ki bi v najkrajšem možnem času lahko doprinesla k zaželenim rezultatom, je prišlo že nekaj tednov po novoletnem srečanju. Pobudniki so ocenili, da bodo skupne interese območja od Kanalske do Idrske doline na italijanski strani oziroma Zgornjega Posočja na slovenski, najboljše lahko zastopali in ciljali tudi na prepotrebna evropska sredstva, če se povežejo v čezmejni “clusterjem”. Z delom so nato v prejšnjih mesecih intenzivno nadaljevali in k sodelovanju zaenkrat pritegnili že kar petindvajset občinskih uprav. K projektu čezmejnega sodelovanja so tako uradno že pristopili Bovec, Kobarid, Tolmin in Kanal ob Soči na slovenski strani ter Podbonesec, Špeter, Svet Lenart, Sovodnja, Srednje, Grmek, Dreka, Prapotno, Tavorjana, Tipana, Bardo, Fojda, Ahten, Neme, Čenta, Rezija, Kluže, Možnica, Dunja, Montenare in Artegna na italijanski strani, pobudniki, ki so tudi zagotovili potrebna zagonska sredstva za začetek delovanja, pa računajo, da se jim bodo v nadaljevanju pridružile še druge uprave.

“Cluster” pa vsekakor omogoča sodelovanje tudi drugih ustanov oziroma organizacij, te pa naj bi se po prvotnih načrtih pridružile kasneje. Tako so na primer o sodelovanju pri tej pobudi že razmišljali tudi pri Kmečki zvezi (o tem je tekla beseda tudi na občnem zboru v Ukvah).

Da je želja po intenzivnem sodelovanju v tem prosotru še kako prisotna na tem obmejnem območju pa dokazuje tudi pobuda županov Bovca, Kluž in Rezije, ki so marca podpisali pismo o nameri o skupnem spodbujanju trajnostnega razvoja celotnega območja kaninskega pogorja.

Lascia un commento

Il tuo indirizzo email non sarà pubblicato.