S slovenskega Ministrstva za kulturo so sporočili, da se Sloveniji letos obeta vpis dveh novih elementov na UNESCO Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Gre za slovenski projekt “Kleklanje čipk” in skupno nominacijo devetih držav “Suhozidna gradnja (Tecnica dei muretti a secco)”, ki so jo pripravili Ciper, Bolgarija, Francija, Grčija, Hrvaška, Italija, Slovenija, Španija in Švica.
Za oba projekta je namreč evalvacijsko telo priporočilo vpis na Unescov seznam, končna odločitev pa pripada Medvladnemu odboru za varovanje nesnovne kulturne dediščine, ki bo zasedal konec novembra v Port Louisu na Mavriciju. Odbor sestavlja štiriindvajset držav pogodbenic Konvencije iz leta 2003 (podpisalo jo je že približno 180 držav), ki nesnovno kulturno dediščino opredeljuje kot “prakse, predstavitve, izraze, znanja, veščine in z njimi povezana orodja, predmete, izdelke in kulturne prostore, ki jih skupnosti, skupine in včasih tudi posamezniki prepoznavajo kot del svoje kulturne dediščine”.
Dosje za nominacijo projekta “Klekljanje čipk” sta pripravila Ministrstvo za kulturo in Slovenski etnografski muzej z delovno skupino, ki so jo sestavljali še Mestni muzej Idrija, Mestni muzej Ljubljana, Loški muzej Škofja Loka in zunanje strokovnjakinje, podprli pa so jo tudi drugi nosilci te nesnovne kulturne dediščine in lokalne skupnosti v Sloveniji, kjer je klekljanje čipk razširjeno. Gre vsekakor za izredno množično dejavnost, zaradi česar so jo v Sloveniji leta 2016 razglasili tudi za nesnovno dediščino državnega pomena, kar je tudi pogoj za vpis na Unescov reprezentativni seznam. “Klekljanje je veščina ročnega izdelovanja čipk s sukanjem in križanjem niti, navitih na posebne, stružene lesene palčke – kleklje. Čipke se izdelujejo iz lanenih in bombažnih niti, svile, redkeje volne, umetnih materialov ali kovinskih niti. Z uporabo različnih klekljarskih elementov in tehnik ter lokalno prepoznavnih vzorcev klekljarice izdelujejo čipke metrskih ali zaključenih oblik,” je STA zapisala ob vložitvi nominacije za vpis na Unescov seznam. Sicer pa je klekljanje čipk na Idrijskem prisotno že od druge polovice 17. stoletja. V 19. stoletju pa se je iz Idrije razširilo in uveljavilo v širšem prostoru, kjer razvija nove izrazne oblike.
Kar zadeva večnacionalni projekt suhozidne gradnje, ki jo zelo dobro poznamo tudi v Benečiji, pa je delo v Sloveniji koordinirala novogoriška območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije v sodelovanju s Parkom Škocjanske jame, SEM, Ministrstvom za kulturo in nosilci te enote nesnovne kulturne dediščine s Krasa.
V Sloveniji so seveda z velikim zadovoljstvom sprejeli pozitivno novico, da bi lahko novembra – po Škofjeloškem pasijonu leta 2016 in obhodih kurentov lani – imeli nova dva elementa na omenjenem Unescovem seznamu. Posebno naključje pa je bilo to, da so zanjo izvedeli, ko so na Ministrstvu za kulturo gostili regionalno srečanje strokovnjakov za nesnovno kulturno dediščino Jugovzhodne Evrope, ki je bilo posebej namenjeno vlogi muzejev pri varovanju nesnovne kulturne dediščine.