Predsednik Italije Sergio Mattarella je odgovoril na pismo, ki mu ga je slovenski predsednik Borut Pahor poslal, da bi ga opozoril na nesprejemljive izjave vidnih italijanskih politikov ob letošnjem dnevu spomina na žrtve fojb, “ki želijo ustvariti vtis, da je šlo pri fojbah za etnično čiščenje.” Pahor je Mattarello spomnil, da je bil “čas pred drugo svetovno vojno, med njo in neposredno po njej tragičen čas 20. stoletja” in da je “močno prizadel tudi slovensko italijanske odnose, fašizem neposredno Primorce.” Obžaloval je tudi, da so v Italiji ugotovitve končnega poročila o slovensko-italijanskih odnosih 1880-1956, ki ga je pripravila mešana slovensko-italijanska zgodovinsko-kulturna komisija, še vedno preslišane in neupoštevane in je zato Mattarello pozval, naj se zavzame, da se bo odnos do tega poročila spremenil. Mattarella se je v svojem odgovoru (slovenski prevod pisma, objavljen na spletni strani predsedstva Slovenije lahko preberete TUKAJ) navezal na izjave, “ki so lahko ustvarile vtis o nezgodovinskih željah po ozemeljskih zahtevah”. Poudaril je, da je tako kot Pahor tudi sam zaskbrljen zaradi zaostritve tonov in manjšega upoštevanja drugačnih mnenj ter verbalnih ekscesov, za katere ne bi smelo biti prostora v skupnem evropskem domu, ki je “edina konkretna in stvarna perspektiva za mir, varnost in blaginjo naših narodov”. Mattarella je prepričan, da moramo biti ponosni, da smo zgradili Evropo, ki presega meje, ki gleda naprej in ki nas združuje. Ob tem pa je Pahorju tudi razložil, kateri je smisel dneva spomina: “gre za počastitev žrtev in sočustvovanje z družinami tistih, ki so morali zapustiti domove, in za vzpostavljanje vzdušja solidarnosti, ki jim ga Italija v prvih letih po koncu vojne ni zagotavljala”. Dan spomina torej, kot navaja Mattarella, ni bil nikdar slovesnost, uperjena proti nečemu, temveč – in se pri tem navezal na svoj govor – dogodek, ki naj poudarja tako vrnitev v institucije in ljudsko zavest kot “zgladitev, na mednarodni ravni, s prijateljskimi državami Slovenije in Hrvaške, v skupnem zavračanju vsakršne ideologije, v skupni potrebi, da bi vselej spoštovali pravice oseb in odklanjali nacionalistični ekstremizem.” Mattarella je še izpostavil, da je bil zelo zadovoljne, da so bili ob njegovem uradnem govoru prisotni veleposlaniki Slovenije, Hrvaške in Črne gor, ter dodal, da mora duh, ki preveva skupno delovanje Slovenije in Italije, slediti tistemu skupne izjave treh predsednikov Türka, Josipovića in Napolitana v Trstu 12. julija 2010.
Predsednik Evropskega parlamenta Antonio Tajani pa je v pismu zunanjemu ministru Miru Cerarju (objavljeno je TUKAJ) poudaril, da s svojimi izjavami ni želel ustvarjati nobenih napetosti, še manj pa izražati ozemeljske zahteve, ki jih njegova država nima. “Iskreno se opravičujem tako vam kot slovenskemu narodu, če so moje besede utegnile užaliti čustva vaših sodržavljanov.” Cerar je bil z odgovorom predsednika evropskega parlamenta zadovoljen in je dejal, da je zanj politični incident zaključen.