Edinstvena izkušnja, med katero je lahko pri svojem delu računala na dragoceno pomoč številnih sodelavcev, občinskih svetnikov, zunanjih sodelavcev in drugih, ena izmed najlepših stvari pa so bili čezmejni stiki z Benečijo, kjer so jo vedno sprejeli z veliko toplino, tako da se je počutila kot doma.
Kobariška županja Darja Hauptman, ki prav te dni zaključuje svoj prvi mandat na čelu občinske uprave, je v pogovoru za naš tednik spregovorila o glavnih dosežkih v zadnjih štirih letih, načrtih za prihodnost (5. oktobra se bo na lokalnih volitvah potegovala za ponovno izvolitev) in sodelovanju z Benečijo.
Kako bi ocenili svoj prvi mandat?
“Zelo sem zadovoljna. V teh štirih letih smo z razpoložljivimi finančnimi sredstvi in odličnim sodelovanjem veliko naredili za razvoj naših krajev, za večjo prepoznavnost naše občine in za izboljšanje infrastrukture. Za vse dosežke pa se moram zahvaliti svojim sodelavcem, občinskim svetnikom, zunanjim sodelavcem in vsem, ki so na katerikoli način priskočili na pomoč.”
Katere rezultate bi izpostavili?
“Glavna pridobitev je bila za nas nov vrtec z glasbeno šolo, omeniti je treba tudi energetsko sanacijo šole in športne dvorane, izboljšavo cestne in komunalne infrastrukture z novimi povezavami, vodohrami in še in še bi lahko naštevala. Sprejeli smo tudi prostorski načrt, kar je bilo za nas zelo pomembno. Kar zadeva turizem, bi poudarila, da smo prejeli tudi tri nagrade, med drugim tisto za najbolj prijazen turistični kraj v okviru Dnevnikove izvidnice, Turistična zveza Slovenije pa nas je lani imenovala za najlepši turistični kraj. Veseli me, da je Kobarid s svojo okolico cenjena turistična destinacija, na tem področju pa se da še veliko narediti. Med pomembnejše dosežke nedvomno sodi tudi prodaja parcel v industrijski coni, kjer naj bi tolminski podjetnik zgradil tovarno, kar pomeni, da bodo na razpolago nova delovna mesta. Dosegli pa smo tudi sedem neprofitnih stanovanj za mlade, s tem da smo spremenili namembnost nekaterih varovanih stanovanj za starejše, ki so bila prazna. Na splošno smo veliko pozornosti umerili tudi v medgeneracijsko sodelovanje. Ustanovili smo Mladinski svet Občine Kobarid, uvedli sprejem in nagrade za diplomante ter zahvale županje, ustanovili Klub seniorjev za starejše občane… Po tej poti moramo zdaj nadaljevati.”
Kateri so vaši načrti za prihodnost?
“Demografsko stanje je pri nas še vedno ena izmed najbolj kritičnih točk, zato je potrebno veliko energije usmeriti v pridobivanje novih delovnih mest, ustvarjanje priložnosti za mlade in v še nadaljnje spodbujanje medgeneracijskega sodelovanja, na primer z gradnjo so-dobnega doma upokojencev, ki bo obenem tudi dnevni center. Poskrbeti je treba za ustrezne bivalne kapacitete za mlade in socialno šibkejšo populacijo z nadaljevanjem projekta izgradnje neprofitnih stanovanj za mlade in zagotavljanjem dodatnih zazidljivih parcel. Uvesti želimo tudi subvencionirano obrestno mero za reševanje 1. stanovanjskega problema in občinsko blagajno, da bodo lahko občani brezplačno plačevali položnice. Sicer pa sodijo med prednostne naloge seveda okrepitev gospodarstva, uravnotežen razvoj naših krajev, še dodatna izboljšava in ureditev infrastrukture, da se zagotovijo ugodni bivalni pogoji na našem ozemlju. Veliko bo treba še naprej delati tudi na področju turizma in povezati različne panoge v enoten turistični produkt Kobariške ter krepiti povezave turizma znotraj regije.”
Kako gledate na čezmejno sodelovanje?
“Sama tako sodelovanje podpiram in se nameravam zavzeti za to, da bo to čim boljše. Zdi se mi vsekakor, da se da še marsikaj izboljšati. Od besed je treba preiti k dejanjem, na številnih srečanjih je bilo iznesenih veliko idej in predlogov, čas pa je, da jih uresničimo.”
Vaša občina je vključena v projekt rečnega parka ob Nadiži. Kaj mislite o tem načrtu?
“Prav prejšnjo soboto sem bila v Prosnidu, kjer smo imeli srečanje na to temo z občinsko upravo iz Tipane. Načrt se mi zdi zelo zanimiv, dogovorili pa smo se, da se bomo sestali še v Kobaridu, kjer bomo predstavili, kar imamo mi že urejeno. Pri tem mislim zlasti na prostorski načrt in na odlok o Nadiži, ki določa vstopno – izstopna mesta in parkirišča. Sicer pa smo ustvarili tudi enotni zemljevid, ki povezuje vse turistične ponudnike na tem območju in ki ga je mogoče brez težav nadgraditi in vanj vključiti še ponudnike iz krajev ob Nadiži na italijanski strani.”
Udeležili ste se tudi zadnjega institucionalnega srečanja o deželni zdravstveni reformi in usodi čedajske bolnice.
“Glede tega vprašanja podpiram prizadevanja čedajskega župana Ballocha. Bolnica v Čedadu je pomembna tudi za nas in ne vidim nobenih ovir, zaradi katerih ta ne bi mogla postati čezmejna. Seveda bi bilo treba v tem primeru zagotoviti, da bo kdo od zaposlenih obvladal slovenski jezik.”
V zadnjem obdobju je tekla beseda tudi o sodelovanju na vzgojnem oziroma šolskem področju. Kako je s tem?
“Glede tega bi omenila primer sodelovanja s špetrsko dvojezično šolo, ko je na primer naš redar predaval o preventivni varnosti. Nameravamo pa tudi povabiti vaše otroke v naš vrtec.”
V teh štirih letih smo vas redno videvali na vseh pomembnejših kulturnih dogodkih v Benečiji. Kako ocenjujete kulturno ustvarjanje v naših krajih?
“Benečija se lahko ponaša z izredno bogatim kulturnim življenjem. Prav zato bodo Benečani 17. oktobra tudi dobitniki priznanja Občine Kobarid. Vsakič ko pridem k vam na obisk, začutim, da je v Benečiji še tista pristna toplina, ki je na žalost v Sloveniji ni več. Šele ko pridem v vaše kraje in začutim vašo ljubezen do naše domovine, se tudi zavem, kaj pravzaprav pomeni biti Slovenec. Težko bi se opredelila, kaj mi je bilo v teh štirih letih županovanja najbolj všeč. Gotovo pa sodijo redni stiki z Benečijo med najlepše in najljubše stvari. Pri vas se vedno počutim kot doma in zato se tudi rada vračam med vas.”