Danes je na dvojezični šoli Pavla Petričiča v Špetru prvi dan pouka v novem šolskem letu 2019/2020. Šolsko leto se začenja s pomembno novostjo, saj je ravnateljsko mesto prevzel Davide Clodig, vsestransko angažirani družbeno-kulturni delavec, ki je pred tem deset let poučeval na dvojezični nižji srednji šoli. Daljši intervju z novim ravnateljem smo objavili v tiskani izdaji našega tednika, ki je izšla 28. avgusta, tukaj pa vam v branje ponujamo izvleček tega pogovora.

Kakšni so vaši občutki ob tako pomembni delovni zadolžitvi?
“Moram priznati, da ob prevzemu ravnateljskega mesta čutim veliko odgovornost. Pred mano sta šolo vodili Živa Gruden, ki predstavlja njeno zgodovino, in Sonja Klanjšček. Zame je to istočasno tudi velik izziv, saj se dobro zavedam, da to ni samo ena od tolikih šol. Je naše veliko bogastvo, ki jezikovno in kulturno povezuje naš teritorij in naše ljudi. Gre v bistvu za največje kulturno središče v Benečiji, ki ima izredno odgovornost pri vzgoji naših mladih, ki jim moramo seveda posredovati znanje, obenem pa jih moramo usmeriti tudi v našo organizirano stvarnost, da bodo nadaljevali delo svojih staršev.”
Obstajajo velika pričakovanja, da bo šola nadaljevala s tem poslanstvom povezovanja s teritorijem. Kako ga mislite uresničiti?
“O tem smo se že razmišljali in moja naloga bo, da te načrte konkretiziram. V bistvu se bomo povezali z našimi organizacijami, mediji in društvi, da skupaj razmislimo, kako bomo to sodelovanje nadgradili in ustvarili pogoje za pozitivno sinergijo med šolo in našim teritorijem. Cilj mora biti usmerjen v krepitev jezika in boljše poznavanje naših krajev, ljudi in njihove stvarnosti. Otroci morajo vzljubiti to stvarnost in mi jim moramo pri tem pomagati.”
Cenijo vas kot vsestransko angažiranega, predvsem na glasbenem področju. Veliko dejavnosti je odvisnih od vašega znanja, inovativnih pristopov in vztrajnosti. Boste ob novi zadolžitvi zmanjšali število teh aktivnosti?
“Vse bom storil, da bom lahko uskladil svojo novo profesionalno obveznost s tem, kar mi je pri srcu in mi je doslej dalo veliko zadoščenja. In prav zaradi vloge na šoli moram ohraniti stik z ljudmi in z družbeno-kulturno stvarnostjo. Na ta način bom zaznal utrip našega teritorija in ga primerno vnesel v šolsko stvarnost. Prepričan sem, da mora šola živeti z okoljem, v katerem deluje, in obenem, da mora okolje upoštevati našo šolo in ji pomagati.”
Deset let ste bili profesor na šoli, sedaj pa ste ravnatelj. Ni kaj, odličen dosežek!
“Moram povedati, da sem že kot mladenič spremljal delovanje dvojezične šole. Predvsem oče mi je posredoval pomembnost te šole, ki je predstavljala za naše kraje zgodovinski dogodek. Ne vem, kaj bi danes moj oče rekel o tem, da je njegov sin postal ravnatelj tega res pomembnega beneškega bisera. Mislim, da bi bil vesel in ponosen.”