V Sončnem Kaninu si po dolgoletnih pretresih upravljanja tamkajšnjega smučišča, ki ga je tako kot celotno dejavnost prizadela še epidemija koronavirusa, želijo “zgolj” normalne sezone. Ampak sreče ni bilo že na otvoritveni dan, ko je dostop na vrh tako kot ničkoliko krat preprečil premočan veter. Po 11. decembru bo obratovanje vsakodnevno, vendar z zasoljenim dostopom na italijansko stran smučišča. Ne glede na vse pa še vedno obstaja precej optimizma pri odgovornih glede začetka naložbe v novo krožnokabinsko žičnico, ki naj bi jo začeli graditi prihodnje leto.

“Normalna sezona pomeni to, da bomo lahko nemoteno obratovali in zimo zaključili sredi maja,” je v restavraciji Prestreljenik, ki skorajda dve sezoni ni videla gostov, povedala direktorica Sončnega Kanina Manuela Božič Badalič.
Na začetku zime je snega na smučišču dovolj, napovedane so še nove pošiljke, zato obratovanje ni vprašljivo, če bo seveda sodelovalo vreme nad 2000 metri nadmorske višine.
Zaenkrat poslovno mirnost upravljavca zagotavljata minula poletna turistična sezona in državna finančna pomoč. Pred rednimi remonti naprav so na Kanin prepeljali 23.000 potnikov, od tega je bilo 80 odstotkov tujcev. Zaradi koronavirusa so naprave prisilno mirovale dalj časa, zaradi izpada prihodkov pa je Sončni Kanin iz državne blagajne prejel 230.000 evrov.

Badaličeva je s tem zadovoljna, bistveno manj pa, da zaradi koronavirusa velja režim, ki otežuje dostop smučarjev na italijansko stran. Dežela Furlanija – Julijska krajina se je namreč kot upravljalec smučišča odločila, da je smučanje s slovenske strani (ob pogoju PCT) možno zgolj, če ima smučar kupljeno tudi karto smučišča Na Žlebeh. To pa dnevno smučanje podraži na skoraj 70 evrov. “Dokler situacija glede koronavirusa ne bo boljša, bo tako,” napoveduje.

Kanin, Krvavec, Vogel
Na predstavitvi nove smučarske sezone je bilo sicer največ govora o napovedani obnovi smučišča oziroma o gradnji nove krožnokabinske žičnice. “Leta 2016 smo se odločili, da Bovec ne more brez Kanina. Zato smo vztrajali, da moramo v prenovo. Tudi na račun Kanina je Bovec letos presegel rekord prenočitev iz leta 2019. Upam, da tokrat ne bomo še eno sezono odpirali in zapirali smučišča,” je povedal bovški župan Valter Mlekuž.
Glavno besedo pred napovedano naložbo je imel tamkajšnji poslanec in predsednk občinske komisije za obnovo Kanina Danijel Krivec, ki je sicer priznal, da je bilo v preteklosti glede obnove v lokalnem in tudi širšem okolju precej skeptičnosti. “Jasen cilj je, da napravo zamenjamo do konca leta 2023. Takrat potečejo dovoljenja obstoječi, tudi proizvajalec pritiska, da bi jo zamenjali.


Vmesno obdobje je pokazalo, da regija in tudi Slovenija takšno smučišče rabita. Poleg Krvavca in Vogla je Kanin edino smučišče, ki zagotavlja dolgoročno stabilnost v slovenski smučarski ponudbi. Tudi s strani države bi bilo nespametno, da tega ne bi razumela in podprla,” je povedal.
Za naložbo, vredno dobrih 50 milijonov evrov zdaj zaključujejo finančno konstrukcijo, kjer bodo predvidoma svoje dodala različna ministrstva, pomemben vir utegne postati React EU, ki bo med drugim tudi turizmu blažil posledice epidemije.

50 milijonov ni napor
Varnost naprav sicer ni vprašljiva, dodaja Krivec, toda druga plat je ekonomičnost pogona stare infrastrukture in zadovoljstvo gostov. Zato napoveduje, da bi z zbranim denarjem do konca leta lahko v začetku naslednjega z razpisom iskali izvajalca, ki da bi mu prepustili vse od projektiranja do pridobitve uporabnega dovoljenja. “Smo v zaključnem dogovarjanju glede pridobivanja denarja in po novem letu bomo šli v razpis za izvajalca, ki bo postavil novo žičnico, postavil zaščite pred plazovi in potencialno zasneževanje. Naši sosedje imajo to speljano, zato moramo biti tudi mi pripravljeni,” je poudaril in nadaljeval: “Mislim, da dobrih 50 milijonov evrov za državo ne sme biti prevelik napor. Zaenkrat so vse informacije pristojnih resorjev pozitivne in upajmo, da bomo imeli do novega leta dokument, s katerim bomo v naslednji fazi šli v izvedbo.”
S takšno časovnico bi morali gradnjo začeti naslednje leto in konec leta 2023 dobiti novo žičnico.
“To je precej optimistično, glede na izkušnje iz preteklosti pa mislimo, da je cilj realen,” je še napovedal, dodal pa tudi, da so še vedno možna tudi morebitna podaljšanja dovoljenj za obratovanje. “Če pa se ne bo zgodilo nič, sem skeptičen, da bi lahko dosegli podaljšanje obratovanja, zato bi bilo treba smučišče zapreti.”

Zalogaji še ostajajo
V doslej predstavljenih načrtih bi se zmogljivost naprave povečala z obstoječih 350 potnikov na uro na 1500, ki bi jih od spodnje postaje na vrh pripeljali v 15 minutah. Zgornja tretjina dostavne žičnice pa bi obratovala celo z zmogljivostjo 2000 smučarjev na uro. Ob vstopni postaji je predvidena gradnja garažne hiše, šestkilometrska trasa pa bo v srednjem in zgornjem delu spremenjena, da bi se v največji meri izognili vplivu vetra. Kot priznava poslanec, pa zaenkrat ostaja odprto vprašanje obnova restavracije Prestreljenik. “Ko se bo gradilo, bomo poiskali rešitev tudi za ta objekt.” Zaenkrat gradnja novih prog ni predvidena, niti ni zamenjava trisedežnice Skripi. “Prvi pogoj je, da izboljšamo dostop,” je sklenil Krivec.

Vedno zanimivo izven prog
Kaninsko pogorje je bilo vedno zanimivo za smučarje, ki še posebej zaživijo, ko se podajo izven urejenih prog. Zaradi velikih količin snega lahko uživajo daleč v pomlad, vendar morajo biti posebej previdni na nevarnosti, ki prežijo nanje. V preteklih letih skušajo na Kaninu uveljaviti tudi takoimenovani heliski skupaj s ponudnikom helikopterskih prevozov Flycom Aviations iz Lesc. Za tiste bolj neizkušene pa bodo na voljo na Kaninu tudi vodniki Alpske šole Bovec. O možnostih tamkajšnjega turnega smučanja pa smo se na kratko pogovarjali tudi z gorskim vodnikom Robertom Rotom.

Koliko tur za smučanje izven urejenih prog ponuja kaninsko pogorje?
Približno deset. Od najlažjih pa vse do alpinističnih spustov. Nekatera so ob urejenih progah, nekatera proti stari kaninski koči, skozi Krnico, sledijo težja od prestreljeniškega okna na južno slovensko stran in ekstremna na severno ter z vrha Prestreljenika. Vmesnih variant je seveda ogromno, vse skupaj je odvisno tudi od debeline snežne odeje.

Na kaj mora biti smučar na Kaninu pozoren izven urejnih prog?
Med D in C postajo so problem globoke kraške jame, na splošno pa so lahko vedno nevarni plazovi. Načeloma je na naši strani decembra in januarja precej napihanega snega, zato so primernejši dnevi proti pomladi februarja in marca, tudi aprila, ko se sneg predela in je vse skupaj varneje. Na severni strani je zanimiva smuka že zdaj, je pa tam nevarnost plazov bistveno večja.

Kako veliko skupino lahko sprejme vodnik na turo?
Med štiri in šest z vodnikom vred.

Kakšna pa naj bosta oprema in minimalno smučarsko znanje?
Ponekod je povsem možna smuka z alpsko opremo. Vendar pa mestoma že pride v poštev vsaj cepin. Večinoma pa je potrebna osnovna zimska gorniška oprema z lopato, sondo in žolno. Če se smučar dokaj suvereno spušča po progah zahtevnosti rdeče barve, ima na voljo precej tur izven urejenih smučišč. Seveda govorimo o normalnih razmerah.