Tudi v letos bo imela naša narodna skupnost na razpolago 10 milijonov evrov, ki jih rimska vlada namenja v okviru zaščitnega zakona. V teh dneh je deželna vlada na predlog deželnega odbornika za manjšinska vprašanja Robertija sprejela sklep, s katerim bodo 6,5-milijona evrov namenili našim organizacijam in ustanovam, dva milijona bosta šla javnim upravam pri uveljavljanju vidne dvojezičnosti ter deželnemu centralnemu uradu za slovenski jezik. S pol milijona evrov bodo financirali člen 21 zaščitnega zakona, ki je namenjen za družbeno-gospodarske dejavnosti v Benečiji. Preostali milijon pa bo šel v proračunsko rezervo, o njegovi uporabi pa bodo razpravljali v deželni posvetovalni komisiji.
Ob ugotovitvi, da je letošnja vrednost 10 milijonov precej nižja od iste vsote iz leta 2001, ko je začel veljati zaščitni zakon, obstaja upanje, da bodo v Rimu, kljub predvidenim vsesplošnim rezom zaradi stroškov, ki so nastali pri premagovanju koronavirusa, tudi za naslednje obdobje ohranili isti znesek. V nasprotnem primeru bo naša narodna skupnost postavljena pred nelahko finančno preizkušnjo, saj gre večinski del sredstev za redno dejavnost in predvsem za številne ljudi, ki delajo v naših organizacijah.
Če v podrobnosti ocenimo, kako bo porazdeljenih 6,5-milijona evrov znotraj našega organiziranega sistema, povejmo, da bodo naše organizacije prejele ista sredstva kot leto prej. Največji finančni zalogaj bodo predstavljali Primorski dnevnik (965.000), Slovensko stalno gledališče (704.000), Združenje slovenskih športnih društev v Italiji (494.000), Zveza slovenskih kulturnih društev (470.000), sledijo NŠK, glasbeni šoli, ostale kulturne zveze in raziskovalni inštitut Slori. Tudi Inštitut za slovensko kulturo iz Špetra naj bi prejel ista sredstva kot lani, enako velja tudi za naš tednik in petnajstdnevnik Dom.
Če porazdelitev predstavimo po sklopih – medijem in založbam bodo namenili skoraj 1,7-milijona evrov, 1,43-milijona ustanovam za vzgojno in zunajšolsko dejavnosti ter mladostnikom za uveljavljanje slovenskega jezika, 942.000 gledališkim in kulturnim pobudam, 845.000 bo šlo organizacijam za storitve na humanističnem, književnem in znanstvenem področju, 780.000 športnim, kulturnim in rekreacijskim dejavnostim. Ostala sredstva pa bodo porazdelili za določene dejavnosti izrazito projektnega značaja.
Poudariti velja, da so letošnjo porazdelitev opravili na podlagi že utečenega sistema in da na Deželi niso upoštevali predloga po novih kriterijih financiranja manjšine, ki sta ga deželni vladi že pred dvema letoma predstavili krovni organizaciji. Ti sta predlog pripravili v tesnem sodelovanju z vsemi včlanjenimi ustanovami in organizacijami. Pri porazdelitvi sredstev sta upoštevali določene kriterije, ki gredo v smer nagrajevanja po meritokratskem sistemu.
V okviru financiranja manjšin povejmo, da je rimska vlada v finančnem zakonu predlagala povečanju sklada za financiranje projektov, ki so namenjeni jezikovnim manjšinam v Italiji. Vlada predlaga, da se že letos nameni dodatnih 500.000 evrov. Še večje povečanje predlaga za leti 2021 in 2022, ko bi se sklad povečal za 1,5-milijona. Sklad je nastal na osnovi zakona o zaščiti zgodovinskih jezikovnih manjšin št. 482 iz leta 1999. Italijanski parlament je določil, da država ščiti jezik in kulturo Albancev, Kataloncev, Germanov, Grkov, Slovencev in Hrvatov ter tistih državljanov, ki govorijo francoski, franko-provansalski, furlanski, ladinski, okcitanski in sardinski jezik.