V deželnem svetu so – zaenkrat v posameznih komisijah – že začeli obravnavati večnamenski zakon, tako imenovani “omnibus”, v katerega je deželna vlada vključila tudi predlog spremembe deželnega zakona za Slovence 26/2007, in sicer v tistem delu, kjer so predvidena sredstva za ukrepe v korist krajevnih govorov v Reziji, Kanalski, Terski in Nadiških dolinah. Dežela namreč predvideva ustanovitev novega registra za tiste organizacije, ki se zavzemajo za krajevne jezikovne različice (varianti linguistiche, kot piše v samem zakonu). Društev iz videnske pokrajine, ki so že vpisana v register slovenskih organizacij, pa na tem novem seznamu ne bi bilo, tako da bi bil dejansko namenjen le tistim organizacijam, ki izpostavljajo, da niso slovenske. V pričakovanju obravnave tega predloga na današnji seji deželne posvetovalne komisije za slovensko jezikovno manjšino, pa je v peti komisiji deželnega sveta ostro nastopil deželni svetnik Ssk Igor Gabrovec.
»Slovensko kulturno zakladnico na Videnskem so cele generacije naših ljudi negovale v skrajno nenaklonjenih okoliščinah, brez šol s slovenskim učnim jezikom in tudi v povojnih desetletjih pod hudim pritiskom vsakovrstnih raznarodovalnih politik. Slovenska narečja v Reziji, v Benečiji, v Kanalski in Terski dolini so zato odigravala neprecenljivo vlogo pri ohranjanju jezika, identitete in običajev, za kar gre zasluga tudi vsem društvom, organizacijam in ustanovam, ki so razvijale in podpirale narodni in kulturni utrip,« je poudaril Gabrovec in dodal, da bi z registrom, ki bi bil zaprt za slovenske organizacije in društva, v bistvu z dotacijami iz zaščitnega zakona za Slovence ustvarili “finančni rezervat za društva in posameznike, ki se brez sramu izrekajo za Neslovence in pravzaprav vseskozi delujejo proti slovenskemu jeziku in kulturi na Videnskem«. Gabrovec zato nasprotuje sedanjemu predlogu, dopušča pa možnost ustanovitve dodatnega registra za organizacije, ki prvenstveno skrbijo za narečja, vendar pa mora biti vpis vanj omogočen tudi društvom, ki so že v slovenskem registru. Na Videnskem se knjižni jezik dejansko vseskozi prepleta z narečji, kar je danost in značilnost tistega prostora, je še dodal Gabrovec.
Drugačnega mnenja sta ligaša Danilo Slokar in Lorenzo Tosolini. Slokar je poudaril, da so naprezanja deželne uprave v korist deželnih jezikovnih manjšin očitna in da je po zaslugi Massimiliana Fedrige in Pierpaola Robertija končno ovrednoten mozaik jezikov in manjšin Furlanije – Julijske krajine. “V tem zgodovinskem obdobju je nujno ovrednotiti jezikovno pluralnost našega ozemlja,” je še dodal slovenski svetnik Slokar, ki je prepričan, da bosta zdrava pamet in uravnovešenost, ki jo kaže deželna uprava, prispevali, da bo prišel do izraza ves potencial naših skupnosti.
Tosolini pa je izpostavil, da ne bi s spremembo zakona 26/2007 nikomur nič odvzeli (kar pa ne odgovarja resnici, saj so na primer v zadnjem letu sredstva za izvajanje ukrepov v korist domačega slovenskega narečja prejeli tudi Združenje don Mario Cernet, Beneško gledališče in Študijski center Nediža, ki so že vpisani v register slovenskih organizacij in torej ne bi imeli dostopa do teh sredstev, op. ur.), temveč bi samo bolj dosledno in učinkovito porazdelili sredstva. Poleg tega pa bo na tak način mogoče ovrednotiti organizacije, ki se zavzemajo za jezikovne različice in ki so veliko kulturno bogastvo, kateremu se ne nameravamo odpovedati, je zaključil Tosolini.