V Sloveniji vse bolj pogosto razpravljajo o tem, ali bi bilo primerno znižati starostno mejo za pridobitev volilne pravice z 18 na 16 let. Že leta 2001 je skupina volivcev s podporo stranke Mladih Slovenije vložila predlog zakona o znižanju starostne meje za volilno pravico, ki pa v državnem zboru ni bil deležen zadostne podpore. Kasneje je to na primer pred volitvami obljubljala Pozitivna Slovenija, da bi bilo znižanje starostne meje za pridobitev volilne pravice na 16 let primerno, pa je pred leti že javno izjavil tudi predsednik Slovenije Borut Pahor. Prav pred zadnjimi predsedniškimi volitvami je to vključila med točke svojega programa tudi kandidatka (in ministrica za šolstvo) Maja Makovec Brenčič (SMC), še pred njo pa je v sedanjem mandatu državnega zbora tudi nepovezani poslanec Andrej Čuš predlagal, naj se spremeni 43. člen ustave in naj se omogoči pridobitev volilne pravice tudi 16- in 17-letnikom. V Združeni levici pa so se že pred leti zavzemali celo za znižanje te meje na 15 let.
O vsem tem je tekla beseda tudi v četrtek, 29. marca, v Ljubljani na mednarodni konferenci v okviru projekta o smiselnosti nižanja starostne meje za pridobitev volilne pravice, ki jo je organizirala Fundacija za evropske progresivne študije (FEPS) v sodelovanju s Karl Renner Institutom in Društvom Progresiva. Kot poroča STA, so udeleženci posveta menili, da mladih ni strah volitev, a ne vedo, kaj pomeni biti aktiven državljan.

Več v tiskani izdaji Novega Matajurja, ki je izšla 4. aprila