Kdaj in kakšno vlado bo dobila Slovenija? Približno mesec dni po državnozborskih volitvah, na katerih je bila relativna zmagovalka Janševa stranka SDS, s katero pa večina parlamentarnih strank ne namerava sodelovati, namreč še vedno potekajo pogajanja med posameznimi akterji. Strankam je sicer uspelo najti skupni imenovalec, ko je bilo treba izvoliti predsednika državnega zbora – funkcijo je prevzel Matej Tonin (NSi), ki so ga podrpli vsi razen Levice -, usklajevanja med raznimi potencialnimi koalicijskimi partnerji pa niso še privedla do dokončnih rezultatov.
Predsednik Slovenije Borut Pahor je medtem opravil prvi krog posvetovanj z vodji poslanskih skupin. V ponedeljek se je posvetoval s predstavniki SDS, LMŠ, SD, SMC in DeSUS, včeraj, 3. julija, pa je sprejel še vodje skupin NSi, SAB, SNS in predstavnika narodne skupnosti. Pahor je že večkrat poudaril, da se mu zdi pravilno, da prvi dobi priložnost za sestavo vlade relativni zmagovalec junijskih volitev, to se pravi prvak SDS Janez Janša, a bi bil pripravljen mandat poveriti tudi komu drugemu, če bi se izkazalo, da ima ta zagotovljeno večino. Po prvih pogovorih z vodji poslanskih skupin je Pahor napovedal nov krog posvetovanj. Če do konca tedna ne bo dobil jasnega odgovora, bo mandat za sestavo vlade zaupal relativnemu zmagovalcu.
Janeza Janšo, kot je bilo pričakovati, trenutno odločno podpirajo le v SDS, medtem ko so Šarca, poleg njegove liste in SAB načelno podprli tudi DeSUS, SMC in SD, pri čemer pa so priznali, da so pogajanja za sestavo koalicijske pogodbe še v teku in da bo torej vse odvisno od tega. Prav zato tudi Lista Marjana Šarca predlaga, naj predsednik Pahor počaka do konca tedna, ko računajo, da bo že bolj jasno, če ima Šarec večino ali ne. Pogovori in usklajevanja med predsedniki strank, ki naj bi oblikovale sredinsko vlado (poleg že omenjenih še DeSUS, SAB in NSi), se namreč intenzivno nadaljujejo. Šarec pa bo zdaj še bolj kot prej nujno potreboval tudi podporo NSi, kjer priznavajo, da se pogovarjajo tudi s SDS, kateri so vsebinsko bližje. LMŠ namreč očitno ne bo imela podpore Levice, ki je bila, kot je poudaril njen predstavnik Matej T. Vatovec, izključena iz skupnih pogovorov. Pri NSi pa so izpostavili, da je vsekakor nujno, da Slovenija čim prej dobi operativno vlado.
Kot poroča Delo, so vsekakor stranke “sredinskega bloka” pripravile delovni osnutek, na podlagi katerega nadaljujejo z usklajevanjem. Ta med drugim trenutno predvideva tri nova ministrstva (za digitalijazico, znanost in tehnologijo, za energetiko in obnovljive vire ter za regionalni razvoj in kohezijo), spremembo volilnega sistema z ukinitvijo okrajev in uvedbo preferenčnega glasu, pravico odložilnega veta predsednika republike (in nato ukinitev državnega sveta), zdravstveno reformo in nacionalni program za odpravo čakalnih vrst, zmanjšanje javnega dolga na 60 % BDP, uvedbo davka na nepremičnine, davčno razbremenitev 13. in 14. plače in regresa ter uvedbo finančne policije, razbremenitev stroška dela najproduktivnejšega in visoko usposobljenega dela zaposlenih, postopen dvig odstotka za odmero pokojnine.