Dober teden dni pred začetkom nove sezone za plovbo po reki Soči se zaradi treh različnih odlokov nabirata nejasnost in nejevolja. Še posebej na odseku med vasema Srpenica in Trnovo ob Soči, kjer bodo morali uporabniki plačati bovško dovolilnico za vstop na reko in kobariško za izstop. V odvetniški pisani, ki je pripravljala odlok, sicer dvomijo, da bi ustavno sodišče zadržalo dokument.

 

Potem ko je že nekaj časa jasno, da posoške občine ne bodo uskladile plovbnega režima po vzoru starega skupnega odloka, ki je veljal od leta 2016, je javnost razgrela še vloga za presojo ustavnosti novega kobariškega odloka. Odzivi so različni, v njih pa brez dvoma prednjačijo številna domača športna podjetja s ponudbo komercialnih aktivnosti na vodi.

Občina Kobarid očitno ni zadovoljna z javno polemiko, na kar je opozorila v zadnji izjavi za javnost. Še naprej trdi, da je nov režim korak k celovitemu urejanju zadev na območju reke Soče in njene doline, sprejetje odloka pa da izhaja iz želje po izboljšanju razmeri, “pri čemer je upoštevano tudi mnenje prebivalstva, ki si želi urejenosti in ohranjanja naravnega ter kulturnega bogastva doline Soče, obenem pa tudi zagotavljanja trajnostnega splošnega in turističnega razvoja, a ne za ceno uničenja domačega okolja.”

Kot pravi podpisnik izjave za javnost župan Marko Matajurc, sta bili sosednji bovška in tolminska občina s predlogom odloka seznanjeni, a so zgolj Tolminci sledili modelu in mu naposled še prepolovili cene za uporabnike.  “Občina Kobarid, lokalna skupnost in vsi ostali deležniki, ki živijo v občini in so kakorkoli povezani z določitvami režima na reki Soči, so že več let enotnega mnenja, da je treba celoviteje urediti način izvajanja režima na reki. Novi odlok je usmerjen k celostni ureditvi režima in je usmerjen k zagotavljanju višje kakovosti doživetja na in ob reki vsem: obiskovalcem, ribičem, lokalnim prebivalcem in drugim. Pomembno je, da pri razvoju upoštevamo tako kakovost življenja lokalnega prebivalstva kot tudi varstvo narave in zmogljivosti infrastrukture.”

Med cilji ukrepov lokalna skupnost navaja dvig turističnih storitev na višjo raven, varnosti plovbe, boljše varovanje ekosistema, izboljšanje infrastrukture in kakovost vzdrževanja na vstopno-izstopnih mestih. “Dejstvo je namreč, da so vstopno-izstopna mesta že nekaj let v vrhuncu sezone preobremenjena, zato je kakovost storitev padla. Urejenost na nekaterih vstopno-izstopnih mestih je ostala že leta nespremenjena. Pridobljena dodatna finančna sredstva, ki jih omogoča novi odlok, se bodo uporabila za celovito posodobitev in upravljanje vstopno-izstopnih mest.”

Za Matajurca je pomembna nosilna zmogljivost Soče kot naravne vrednote, dodaja: “Zato je ena ključnih točk odloka povečana transparentnost, s katero želimo v prihodnosti priti do točke, ko bo omogočen natančen pregled nad številom ljudi in plovil na reki v vsakem trenutku, kar je pomembno z vidika določitve maksimalne obremenitve reke. To je ključno za učinkovito upravljanje in varovanje naravnega okolja ter zagotavljanje varnosti.”

Kot še izpostavlja, zapisi v medijih kažejo, da se sprememb, ki jih prinaša novi odlok, nekateri posamezniki bojijo. “Domnevamo, da predvsem zaradi večje preglednosti nad plovbo po reki Soči in vstopno izstopnih mest, ki jo bo prinesel novi odlok. Ob tem je tudi pomembno poudariti, da vsaka občina ima in mora ohranjati svojo suverenost pri urejanju zadev, za katere je pristojna na svojem območju, čemur bo vodstvo občine Kobarid tudi v prihodnje sledilo.”

Ne glede na vse svojega bovškega kolega Valterja Mlekuža z argumenti ni prepričal. Tudi na zadnjem posvetu bovški župan sestanka ni zaključil, medtem ko pripravljenih sprememb bovškega odloka o plovbi občinski svet na zadnji seji naposled ni obravnaval. “Vseeno sem upal, da bi župani letos skupaj pripravljali spremembe za odlok, ki bi začel veljati naslednje leto. To pa zdaj ne pelje nikamor. Če ni posluha za druge argumente in se vsiljujejo stvari, potem nima smisla sodelovati na sestankih,” je opozoril Mlekuž. Obstoječe stanje na najbolj obleganem odseku med Srpenico in Trnovim, ki pa ga loči občinska meja, ga skrbi. Kako ga bodo upravljali z dvema dovolilnicama in kako se bodo odzvali uporabniki? “Pojma nimam,” je priznal: “Vsekakor to ne more biti rešitev.”

Po obstoječih pravilih bo moral kajakaš na Bovškem plačati tri evre za dnevno dovolilnico, na Kobariškem pa deset. Tedenska stane 16 evrov oziroma 50. Dnevna dovolilnica za raft za plovbo v bovški občini stane 50 evrov, letna pa 500, medtem ko je dovolilnica v preostalih dveh občinah vezana zgolj na posamično osebo in ne več na ponudnika storitve. To pa pomeni, da bo treba za dnevno vožnjo z raftom šestih oseb najprej odšteti 50 evrov na Bovškem in še šestdeset na Kobariškem delu Soče. “Pa to niti ni največja neumnost,” opozarja predsednik Gospodarskega interesnega združenja raftarjev Dolina Soče Goran Kavs: “Tako kot za fizične osebe, bi morala tudi podjetja plačevati dovolilnice vnaprej zgolj prek PayPala ali s kreditno kartico. To niti ni izvedljivo oziroma za pravne osebe povsem nerealno. In s tem se ukvarjamo praktično nekaj dni pred začetkom sezone, ko imamo še cel kup vprašanj in nobenega jasnega odgovora.”

Nekaj bolje sta se znašli kobariška in tolminska občina, kjer bo nakup dovolilnice v Kobaridu veljal tudi na Tolminskem. “S kobariškim županom sva se že dogovorila, da bomo podpisali sporazum, po katerem bodo kobariške karte veljale tudi v Tolminu. To bi lahko naredili tudi za območje treh občin, če bi bila pripravljenost,” je prepričan tolminski župan Alen Červ, ki obenem pozdravlja tudi pobudo za presojo ustavnosti kobariškega odloka: “Če je toliko različnih pravnih tolmačenj, potem je najbolj smiselno, da dobimo stališče Ustavnega sodišča in z njim operiramo v prihodnosti. Najbolj enostavno bi bilo, če bi imele vse tri občine konceptualno enak odlok, tudi če bi bile cene različne. To bi omogočal enotno uporabniško izkušnjo ter izvajanje in nadzor.”

Vlagatelji pobude pričakujejo, da naj bi sodišče v dveh mesecih odločilo vsaj o zadržanju novega odloka. Medtem v odvetniški pisarni, ki je pripravljala odlok za kobariško lokalno skupnost, dvomijo v takšen razplet. Ko so nam neuradno pojasnili, lahko zadržanje odloka na reki povzroči pravno praznino oziroma še slabše stanje glede varnosti. Iz tega vidika je bolje, da odlok obstaja, so navedli. Vprašljiv lahko postane tudi dostop do reke, če bi lastniki zemljišč nasprotovali uporabi. Predvsem pa so prepričani, da se ustavno sodišče ne bo spuščalo v presojo, kakšna cena dovolilnice za plovbo je še ustavna oziroma neustavna. Razen izpodbijanih cen pa drugega nasprotovanja, ki da bi bistveno spreminjal vsebino odloka, niti ni, pravijo v odvetniški pisarni. Je pa pobuda za ustavno presojo sicer napisana tako na široko, da spodbija tudi bovški odlok in vse ostale v Sloveniji ter bržkone tudi samo zakonsko podlago v zakonu o plovbi po celinskih vodah, so še opozorili.