Evropska državljanska pobuda “Minority SafePack – Milijon podpisov za raznolikost v Evropi” je uspela. Še pred iztekom roka (3. april) je namreč predlagateljem – pobudo državljanskega odbora je podprla Federativna zveza evropskih narodnosti – uspelo zbrati dovolj podpisov. To pomeni, da bosta morala Evropska komisija in Evropski parlament poskrbeti za niz ustreznih pravnih aktov, s katerimi bi izboljšali zaščito oseb, ki pripadajo narodnim in jezikovnim manjšinam – teh je v EU okrog petdeset milijonov -, in okrepili kulturno in jezikovno raznolikost v Evropski uniji.
Na koncu je evropsko državljansko pobudo v enem letu podprlo več kot 1.200.000 ljudi, predvideni prag (za vsako državo je bil določen poseben kvorum, da bi bila pobuda veljavna pa bi ga morali doseči vsaj v sedmih) pa so presegli v enajstih državah, med katerimi sta bili tudi Italija, kjer so zbrali približno 60 tisoč podpisov (prag je bil 54.750), in Slovenija, kjer je pobudo podprlo približno 6.500 ljudi (potrebnih je bilo 6 tisoč podpisov). Uspeha državljanske pobude se veselimo tudi Slovenci v Italiji. Številne slovenske organizacije in ustanove so sodelovale pri njeni promociji in pri zbiranju podpisov. Med najbolj aktivnimi sta bili krovni organizaciji Slovencev v Italiji SKGZ in SSO, ki ocenjujeta, da “gre za pomembno zmago narodnih in jezikovnih manjšin v sklopu Evropske Unije”, ki so “končno postale subjekt evropske politike, ki ga ne bo mogoče več spregledati”. SKGZ in SSO se tudi veselita dejstva, da so kvorum presegli tudi v Sloveniji (v Italiji so ga nekaj dni kasneje).
Podobni so bili občutki v taboru Slovenske skupnosti, ki je že od samega začetka aktivno pristopila k pobudi “Minority SafePack”. Tudi pri Ssk so prav tako zelo zadovoljni, da sta med državami, kjer so presegli predvideni prag, tudi Slovenija in Italija.
O pobudi “Minority SafePack” in njenem uspehu smo se pogovorili tudi s strokovnjakom za manjšinska vprašanja Bojanom Brezigarjem. Intervju z njim lahko preberete v tiskani izdaji našega tednika.
