«E je ore di dâsi une dreçade». Dobro leto dni potem ko je vodenje Dežele Furlanije Julijske krajine prevzel odbor Debore Serracchiani in tik pred obravnavo proračunskih sprememb v deželnem svetu, so furlanska aktivistična društva in združenja deželnim upraviteljem poslala jasen in močen signal. Glavne kulturne, povezovalne in informacijske ustanove, ki se ukvarjajo s promocijo furlanskega jezika in kulture, so namreč podale negativen obračun jezikovne politike v korist furlanščine s strani nove deželne vlade. Vse organizacije, ki jih je pri tej pobudi koordiniral Comitât/Odbor/Komitaat/Comitato 482, zahtevajo nov in konkreten zagon te politike in to v imenu jezikovnih pravic in deželne avtonomije. Opozarjajo, da so potrebne radikalne spremembe in resna jezikovna politika, ki pa mora biti skladna z zaščitno zakonodajo in mora imeti na razpolago primerna sredstva.
Furlanska aktivistična združenja so obračun sedanjega stanja in svoje predloge vklučila v dokument, ki so ga predstavili v petek, 27. junija, v Vidnu. Iz poročila izhaja, da je bilo v tem letu zelo malo svetlih točk, v glavnem pa je marsikje prišla na dan kontinuiteta s Tondovo vlado. Podpisniki dokumenta pa so tudi izdelali vrsto predlogov, ki zadevajo šolstvo, medije in promocijo jezika ter kulture.
Predstavniki furlanskih organizacij so pozitivno ocenili sprejem pravilnika za pridobivanje certifikatov iz furlanščine, spremembe v načinu financiranja z odpravo linearnih krčenj prispevkov za ustanove primarnega pomena in vključitev deželnega sveta v evropsko mrežo za promocijo jezikovne različnosti (NPLD). 482
Veliko več pa je negativnih točk: izničenje sredstev za postavljanje tabel in inštitucionalno komunikacijo v furlanskem jeziku (državni zakon 482/99); odločitve, ki zadevajo jezikovne urade, s katerimi se tvega, da bodo nagrajene manj dejavne stvarnosti namesto tistih, kjer so bili učinki delovanja najbolj opazni; pomanjkanje jasnih kriterijev za dodeljevanje sredstev furlanskim ustanovam; znaki diskriminacije pri dodelitvi sredstev za kulturo; pomanjkanje poročil o izvajanju deželnega zakona 29/2007.
Še posebno zaskrbljujoče pa je stanje na področju šolstva in medijev. Šolstvo je ključnega pomena, večjezična dežela, kot je Furlanija Juijska krajina, pa bi potrebovala posebno šolo in večjezično izobraževanje (v furlanščini, slovenščini, nemščini, italijanščini in tujih jezikih). Če želi Dežela ohraniti in utrditi svojo avtonomijo, bi morala biti sama odgovorna za ta sektor in imeti za razvoj takega šolstva tudi potrebna sredstva. Nujen pa je vsekakor medtem izhod iz trenutne situacije, ko so težave s kurikularnim poučevanjem furlanskega jezika, ni sistematičnega izobraževanja za učitelje furlanščine in učitelje, ki naj bi poučevali v furlanščini, ni primernih šolskih pripomočkov, obstoječi pravilnik pa potrebuje spremembe in dopolnila.
Tudi na področju medijev je treba ubrati drugačno pot, saj so bili doslej penalizirani prav tisti, ki so v teh letih delali najboljše in največ v korist furlanščine in v furlanskem jeziku. Zagotoviti in spodbujati je treba kakovost, količino in kontinuiteto. Zato je potreben načrt za jezikovno politiko (Piano Generale di Politica Linguistica), ki ga je že pripravil ARLeF, a ga odbor še ni odobril. Potrebna pa so tudi sredstva, saj 0,02% proračuna, kar trenutno deželni finančni zakon namenja furlanskemu jeziku, ni dovolj.
Spremembe proračuna in odobritev načrta za jezikovno politiko morajo biti torej prvi koraki v novo smer. Ostaja pa vprašanje, če sta deželni odbor in deželni svet za to pripravljena.