Praznik. Kolesarski veliki petek. To sta bila glavna skupna imenovalca športnega spektakla svetovnega slovesa, ko je Giro d’Italia za 37 kilometrov za dobro uro zapustil italijanske meje in se prepustil izjemnemu gostoljubju zgornjega Posočja. Dolina je postala vsaj za konec tedna športno-rekreativna Meka. Doživetje je izpolnilo vsa pričakovanja.

Že pred tedni se je soška dolina na Kobariškem obarvala tudi roza, saj so domačini očitno posvojili dogodek in opravili izjemno delo, medtem ko je narava še zelenela. Vse je bilo namreč že dolgo časa nared za gostitev dela etape slovite Dirke po Italiji, ko je karavana zavila v Slovenijo od Učje prek Kobarida in s težkim vzponom na Kolovrat.

Resda najboljših slovenskih kolesarskih gladiatorjev tokrat ni bilo med tekmovalci. Na žalost niti Idrijčana Jana Tratnika, ki je začel Giro na najbolj nesrečni možni način in si zlomil zapestje že v prvi etapi. Sjuk, kot mu pravijo, se je vseeno že dan pred etapo pojavil na Livškem v izvidnici. “Kocine mi gredo pokonci,” je zapisal na družabnem omrežju.

Po dolini se je ves teden čutilo in videlo, da prihaja veledogodek. Nad dan dirke se je proti Kobaridu in Livku vlekla neskončna kača mini kolesarskih ešalonov vseh starosti in pripravljenosti.

Na Livek so sopihale stotnije – nekateri resda kot bi šli na svoj pogreb, toda v peklenski bolečini sredi klanca vseeno nasmejani. Med njimi se je nato znašel tudi Tratnikov klubski kolega in med prvimi zvezdniki kolesarstva sploh Matej Mohorič. “Malce sem že pozabil, kako strm je ta klanec,” je dejal, potem ko ga je premagal drugič v karieri. Dva tedna se namreč pripravlja doma za domačo dirko Po Sloveniji, nakar sledi glavni cilj Dirka po Franciji.

“Tokrat sem si seveda moral vzeti nekaj časa za navijače, ker je drugače precej špartansko. Res sem vesel, da so naši uspehi pripomogli k vzponu kolesarstva pri nas in da se tudi Slovenija promovira kot turistična destinacija,” je dejal zaenkrat še aktualni slovenski državni prvak, ki ga z nekaj sreče še lahko srečate v teh koncih: “Rad pridem sem, največkrat pa me trening zanese čez Bukovo in Grahovo ob Bači ter nazaj čez Soriško planino.”

Na Livku se cesta zravna. To je bilo poleg Žage in Kobarida eno izmed treh središč dogajanja in obiskovalci so prišli na svoj račun. In si tudi dali duška. Med njimi tudi simpatična četica Baskov, ki se je podala iz Bilbaa z avtodomom na ogled zadnjega tedna dogajanja na Giru. “Vse je izjemno, vzdušje je res lepo. Nihče od nas še ni bil v Sloveniji. Mogoče ne izgledamo ravno vrhunski kolesarji, toda malo tudi vrtimo pedala, da izpuhti pivo iz nas,” nam je povedal Urti: “Podpiramo v prvi vrsti Mikela Lando, ki je naš rojak, seveda tudi vse ostale Baske, vendar pa tudi Domena Novaka in Vicenza Nibalija, ki se poslavlja. Tukaj smo, da se imamo lepo in podpiramo kolesarstvo na sploh.”

Ko se spet zavije v klanec, lahko z Livka pridemo v Nebesa. Dobesedno. Po nekaj serpentinah je bilo razposajeno vzdušje tik ob znani turistični nastanitvi s pogledom na smaragdno lepotico in krnsko pogorje. “Toliko ljudi je bilo v Nebesih nazadnje, ko je še smučišče delovalo,” se je nasmehnil Bojan Roš, upokojenci zdravnik, ki je tam z ženo Katjo postavil temelje za uspešen turistični posel.

Pod sončno pripeko so navijači užili sleherni trenutek, ki ga lahko zagotovi zgolj ena največjih športnih tekem na svetu. Malo nad njimi je ekipa Bahrain Victorius postavila super VIP ložo, kjer so si dali duška pomembneži. Nato so mimo vseh sopihali in se znojili kolesarji, ki so pač prikrajšani za tovrstne užitke.

V ozadju smo medtem slišali znan glas. Radijski novinar Vala 202 Igor Tominec je poskušal približati dogodek tistim poslušalcem, ki se niso odpravili v Posočje. Poročal je z vseh možnih kolesarskih prireditev in bučno dogajanje ob vzponu na Kolovrat zagotovo sodi med največje kolesarske dogodke oziroma spektakle, je takoj pribil: “Ne preseneča me, da so se prireditelji že drugo leto zapored odločili, da izpeljejo del trase tudi po slovenski strani. Zdi se mi, da je kolesarsko navdušenje še precej mlado in na vrhuncu. Vsi so željni takih spektaklov ne glede, ali so vsi največji slovenski šampioni zraven ali ne. Sama dirka Po Sloveniji bo zagotovo ponudila podobno vzdušje. Nismo pa zadnjič videli velikih kolesarskih dogodkov na slovenskih tleh.”

V turističnem zavodu Dolina Soče so naposled ocenili, da si je slovenski del etape ob trasi ogledalo približno 25.000 ljudi. Toda za ocene bo še čas, zagotovo pa ni bil odveč šestmestni vložek države v promocijo. Prvi vtis je bil preprosto fenomenalen.