Zasedenost med velikonočnimi prazniki je bila približno polovična, ocenjujejo v Zavodu Turizem Dolina Soče, je bilo pa precej tudi enodnevnih gostov, ki so dajali že uveljavljen turistični utrip. Rezervacije nastanitev pa napovedujejo milijon prenočitev in spet poletno gnečo, priznava direktor zavoda Viljam Kvalić. Z njim smo se pogovarjali o izzivih preobremenjenosti doline, zimski sezoni na čelu s Kaninom, obisku kolesarske dirke Po Sloveniji … In zmanjšanju proračuna bovške občine za delovanje zavoda.


S kakšno popotnico začenja soška dolina turistično leto v prvi pravi turistični sezoni brez sence koronavirusa? Kaj so pokazale lanske številke in kaj si lahko obetajo turistični delavci in domačini?
Na srečo je čas korone pozabljen in upamo, da bo tako tudi ostalo za vedno. Lansko leto smo končali v celi dolini skoraj na 921.000 nočitvah in povprečni dobi bivanja 2,7 dneva. Seveda že nekaj časa vemo, da številke niso edini kazalnik uspešnosti in da se prav s temi številkami približujemo zgornji meji trajnostne nosilnosti doline. Na srečo se vsako leto prihodi turistov zgodijo bolj zgodaj in končajo pozneje. Zima pa je padla pod 10 odstotkov vseh letnih nočitev in glede na zelene zime ne moremo upati, da se bo s sedanjo ponudbo stanje spremenilo.
Menimo, da bomo letos presegli mejo enega milijona nočitev in ker se večina nočitev še vedno zgodi v poletnem času je pričakovati relativno veliko gnečo v dolini. Zagotovo si domačini, ki se ukvarjajo s turizmom, lahko obetajo še več dela, kar pa nas skrbi, je predvsem promet z osebnimi vozili in posledično učinek na okolje. Z okoljem mislimo tako na naravo kot na kvaliteto življenja domačinov. Mi in občine sicer poskušamo poskrbeti za dodatne prevoze v poletnih mesecih, vendar teh ni dovolj. Potrebovali bi sistemske rešitve na ravni države – in tudi sistemsko financiranje teh prevozov –, da bi lahko v najbolj občutljive dele naše doline vozili samo javni prevozi.


Ali dolina še vedno jezdi na trendu prostočasnih aktivnosti, začenši s pohodništvom in kolesarstvom?
Tako v naši dolini kot v ostalih alpskih dolinah pohodništvo in kolesarstvo prednjačita kot prostočasni dejavnosti. Nas to posebej veseli, saj obe ciljni skupini prihajata tudi ali predvsem izven poletne sezone, tako da sledimo enemu od naših glavnih ciljev in sicer podaljšanju turistične sezone. Poleg vseh ostalih dejavnosti na naših vodah je nabor aktivnosti za sodobnega aktivnega turista v Dolini Soče in Julijskih Alpah res idealen. Pozicija med Alpami in Mediteranom, bogastvo treh kultur, vinska regija v neposredni bližini, čudovite reke in hribi predstavljajo velik potencial, da postanemo vodilna outdoor destinacija v Evropi.


Se je struktura gostov zaradi koronavirusa kaj premešala? Glavnina bo bržkone evropskih gostov, kaj pa čezoceanski?
Struktura gostov oziroma razmerje med domačimi in tujimi gosti se je spremenila samo v času koronavirusa, ko je bilo 80:20. Že lani se je razmerje diametralno zamenjalo v prid tujih gostov. Produkti, kot sta Juliana Trail in Juliana Bike, so prišli na trg v pravem času in poleg domačih medijev smo bili opaženi tudi v evropskih medijih, ko so o nas poročali The Guardian, Independent in tudi New York Times. Ko je bila Juliana Trail omenjena še v Lonely Planetu kot ena od desetih najboljših poti na svetu, smo poleg naših tradicionalnih gostov iz srednje Evrope začeli dobivati rezervacije tudi iz Združenega kraljestva, Francije, Belgije, Združenih držav Amerike. Lani in letos smo veliko promocijskih aktivnosti vložili še v kolesarstvo in turno smuko Juliana SkiTour. Je pa še vedno večina gostov iz Evrope, kar nam zagotavlja neko varnost, ki se je pokazala tudi v času koronavirusa, ko je bil največji upad gostov manjši od 30 odstotkov, medtem ko je turizem v mestih padel tudi do 80 odstotkov.


Kakšni so učinki lanskoletnega Gira d’Italia, potem ko ste precej promocije skupaj z državo vložili v čezmejno etapo, ki je prečkala dolino čez livški klanec v Benečijo?
Prihod Gira d’Italia v naše kraje in vse naše aktivnosti, ki so sledile, so vplivali na porast kolesarjev v dolini, kar je videti ves čas in tudi te dni. Ponudniki poročajo, da kolesarji prepoznavajo našo dolino in širšo regijo kot kolesarsko destinacijo. Veseli nas, da junija prihaja k nam predzadnja etapa dirke Po Sloveniji, ki bo imela cilj v Kobaridu. Kolovrat bodo kolesarji prevozili dvakrat, kar bo gotovo velika atrakcija za ljubitelje kolesarstva in športa. Na tak način naprej utrjujemo Dolino Soče kot kolesarsko destinacijo.
Kolesarji in pohodniki so poleg ribičev dobri potrošniki in ostajajo tudi dlje časa v naši dolini.

Foto: Aleš Fon


Ali lahko v dolini zaradi kroničnih težav Kanina sploh še govorijo o zimski sezoni? Ali se drugače turistična sezona podaljšuje?
Zimske sezone so zaradi zelenih zim bolj bleda slika tistih zim, ki smo jih poznali v preteklosti, ko je bila dolina Soče prepoznavna predvsem kot zimska destinacija. Kljub vsemu je smučišče Kanin še vedno glavna zimska atrakcija v dolini Soče, ima pa pogorje Kanina svoje omejitve zaradi posebne visokogorske klime. Vsi se zavedamo, da je smučišče potrebno prenove in rabi nove vsebine, da se bo razlikovalo od drugih smučišč v regiji. Je pa zima samo del ponudbe na Kaninu. Pogorje Kanina ima velik potencial tudi pri razvoju produktov izven zime. S tem mislimo predvsem na razvoj ferat, gorskega kolesarstva in jamarstva.
Sodobni gosti so tudi vedno bolj zahtevni in pri nas pogrešajo center dobrega počutja, ki bi dopolnjeval zimsko ponudbo, sploh po 17. uri, ko je že mrak. Pozimi nam manjka tudi več gostinske ponudbe in ponudbe zabave.


Gneča je verjetno skupni imenovalec vrhunca sezone julija in avgusta. Ali to drži za celotno dolino ali velja predvsem za Bovško?
Gneča je v poletnih mesecih kar skupni imenovalec za celo dolino. S tem se bo nekako treba spopasti, da nas ne bo “pohodila”. Največ turističnih postelj je v bovški občini, tako da je mogoče tam gneča bolj izrazita, vendar je to problem, s katerim se soočamo kar v vseh Julijskih Alpah. Ureditev javnega prevoza je nujnost, če želimo ohraniti ugled trajnostne destinacije in vodilne outdoor destinacije. Trajnostna mobilnost ni neka futuristična ideja in nimamo več časa. Turistom in domačinom bi morali ponuditi pogostno mrežo prevozov kot alternativo vožnji z osebnim vozilom. Če bi umaknili večino turističnih osebnih vozil, bi bile tudi naše ceste bolj prijazne tako za kolesarje in pohodnike. V okviru skupnosti Julijskih Alp smo pristojnim ministrstvom predstavili naše stanje in podali predloge za rešitve. Same občine ne morejo nositi bremena financiranja primerne mreže prevozov, za to mora biti poskrbljeno na ravni države za vse turistične regije v Sloveniji.

Najbolj obiskani naravni atrakciji Tolminska korita in Slap Kozjak sta zgledno urejeni. Soška korita sledijo, kako pa je z izvirom Soče?
Da, drži, naravne in kulturne znamenitosti, za katere skrbimo v dolini, so urejene. Tam, kjer pa ni aktivnega skrbnika ali upravljavca, je stanje nasprotno. Velika Korita, slap Boka in Izvir Soče prav kličejo po ureditvi, saj je tam stanje v poletnih mesecih alarmantno. Število turistov se je v zadnjih desetih letih tako povečalo, da je upravljanje teh znamenitosti nujnost, tako iz naravovarstvenega vidika, kot iz vidika varnosti.


Kako bi ocenili cenovno politiko nastanitev po dolini?
Cenovna politika je vedno odraz razmerja med ponudbo in povpraševanjem. Opažamo pa, da turistična ponudba višje kvalitete dosega boljše rezultate zasedenosti tako v poletnem času kot v drugih letnih časih.
Najboljši ponudniki so nagrajeni s primerno ceno in naši turisti so tako ceno pripravljeni tudi plačati pod pogojem, da gre res za kvalitetne storitve.


Zakaj hoteli še vedno čakajo na boljše čase?
Hotelov je v strukturi postelj v dolini približno pet odstotkov, kar je veliko premalo, še posebej, če želimo razvijati zimsko sezono. Zimo je najtežje prodajati in želeli bi si več hotelov. Upamo, da bomo poleg hotela Kanin v letu 2024 našli še kakšnega novega investitorja za hotelski sektor.
Naši hoteli so manjši in njihova ponudba je tudi zaradi majhnosti omejena. Na Gorenjskem je hotelski sektor močnejši, ima razvito izven penzionsko ponudbo in so bolj uspešni pri trženju zimskih produktov.

Foto: Aleš Fon


Ste bili na sestanku glede reševanja kolesarskega centra v Robidišču?
Ne. Mi smo ponudili našo pomoč, če bi jo potrebovali. Svoje mnenje smo dali. Dolina potrebuje več takih centrov. Če bi jih imeli pet, bi lahko kolesarje zadržali ves teden. Ni pa važno, kdo je upravljavec. Za Robidišče pa mislim, da zgodba ni izgubljena.


Kaj pomeni nenadni rez v proračun zavoda, potem ko je bovški občinski svet oklestil vložek za kar 120.000 evrov?
V Zavodu Turizem Dolina Soče nismo prejeli razlage, zakaj so se občinski svetniki odločili, da zmanjšajo naš proračun. Nekajkrat smo naslovili ta vprašanja na odgovorne, vendar do danes nismo prejeli odgovora. Proračun je manjši za 120.000 evrov od prvega predloga Občine Bovec. Naš predlog za aktivnosti v bovški občini pa je bil še 100.000 evrov višji, torej v skupnem rangu 500.000 evrov, saj smo zbrali veliko predlogov, ki smo jih prejeli s strani ponudnikov in ostalih deležnikov.
Rezultati v turizmu so vsako leto boljši, Slovenska turistična organizacija in ostali kolegi v turizmu nam priznavajo uspešno delo ter nas postavljajo kot zgled regionalnega povezovanja v Sloveniji, zato še manj razumemo zmanjševanje sredstev za turizem prav v občini Bovec, ki ustvari več kot polovico vseh nočitev v dolini. Še pred desetimi in več leti, ko je bilo trikrat manj nočitev, je bil proračun takratne Lokalne turistične organizacije Bovec višji. Upamo, da bomo pri odgovornih uslišani in da z rebalansom dobimo več sredstev za izvedbo občinskih in skupnih programov v Bovcu in vsej dolini Soče.