ISK: prvo uradno srečanje z Nemci in Furlani v FJK

Kulturno društvo Rozajanski dum je s svojo predsednico Luigio Negro prvo začelo orati ledino in svoje delovanje usmerilo v vrednotenje rezijanske kulture in jezika tudi v turistične namene. S tem programom je privabilo v Rezijo na tisoče slovenskih turistov, omogočilo stik s slovenskim knjižnim jezikom in dalo nekaj kisika domačemu gospodarstvu. In ni slučaj, da je društvo ob svoji 25-letnici priredilo posvet na to temo, na katerem so spregovorili predstavniki drugih jezikovnih manjšin v deželi in državi ter primerjali svoje izkušnje.
Prav to delovanje je bila spodbuda Inštitutu za slovensko kulturo, ki je leta 2008 začel potovati po Italiji, je spoznalo težave in uspehe posameznih manjšin (Okcitanci v Piemontu in Kalabriji, Grki in Albanci v Kalabriji, Apuliji in na Siciliji, Katalonci in Sardinci na Sardiniji, Nemci in Ladinci v Bocnu, Trentu in Bellunu) ter postavilo temelje za nova sodelovanja.
Prepletanje manjšinskih jezikov z razvojem turizma na njihovih naselitvenih območjih, ki so praviloma gorata in nerazvita, kar pomeni, da je turistični razvoj zanje življenjskega pomena, je predstavnikom Inštituta v soboto, 4. oktobra, ponudilo priložnost, da so se prvič srečali s tremi nemško govorečimi skupnostmi v deželi FJK. V kraju Timau, tik ob italijansko-avstrijski meji, so namreč predstavili zbornik referatov na takratnem posvetu, ki je izšel komaj sedaj po šestih letih.
Obisk se je pravzaprav začel pri najbližjih sosedih, pri Furlanih. Tako je v soboto zjutraj prišlo do prvega uradnega srečanja med Inštitutom za slovensko kulturo in deželno agencijo za furlanski jezik – Arlef na njenem sedežu v Vidnu.
Zadovoljstvo, da je do srečanja prišlo, sta izrazila oba predsednika Bruna Dorbolò in Lorenzo Fabbro. Do sedaj je bilo več priložnosti, ko sta dve ustanovi sodelovali. Sedaj lahko začnemo bolj učinkovito in koordinirano sodelovati, je dejal Fabbro. Ob orisu namenov in dejavnosti dveh ustanov, so furlanski predstavniki predstavili slovenskim gostom publikacije in projekte, ki so jih izvedli. Med najbolj zanimivimi je kit, ki so ga pripravili za mamice oz. novorojenčke, da bi vspodbudili zgodnjo rabo furlanščine in bi bilo koristno, če bi ga pripravile tudi druge manjšinske skupnosti v deželi.timau2
Sledil je obisk pri radijski postaji Radio Onde furlane, ki že od sedemdesetih letih oddaja v furlanščini celodnevno in je žarišče ustvarjanja v furlanščini še zlasti na glasbenem področju ter jedro sodelovanja z drugimi manjšinami v Evropi.
Nato se je delegacija Inštituta preselila na nemško govoreče območje in sicer v Timau v občini Paluzza. Tu je prišlo do prvega srečanja s kulturnimi predstavniki in upravitelji Timaua in Saurisa, ki sta nemška otoka, ter s predstavnikom nemške jezikovne skupnosti iz Kanalske doline, ki pa ima tesne vsakodnevne stike z Avstrijo oz. Koroško, podobno kot se dogaja s tamkajšnjimi Slovenci. Tudi Nemci v naši deželi bi potrebovali neko skupno telo, kot je ISK, je dejala kulturna delavka in učiteljica Velia Plozner, čeprav se tri skupnosti srečujejo v deželni komisiji za Nemce in so pristopili k Odboru nemško govorečih manjšinskih skupnosti Alpskega loka. Tako kot na srečanju s Furlani je bila jasno izražena volja po sodelovanju in skupnem nastopu v odnosu do Dežele in v vidiku novega evropskega programskega obdobja.
Največji problem, ki ga imajo Nemci v naši deželi, je pouk jezika v šoli, formiranje kadrov in prenašanje maternega jezika na mlade generacije. V Saurisu in Timau so se opredelili za pouk domače variante, medtem ko so v Kanalski dolini izbrali pot knjižnega jezika, podobno kot se dogaja s slovenščino. Zanimivo pa je, da je prav porast turizma v Karniji, kjer je vse več nemških obiskovalcev, sprožilo vprašanje pouka standardne nemščine, saj se potreba po znanju jezika krepi prav iz ekonomskih oz. turističnih razlogov.
V domačem kulturnem domu je sledila predstavitev zbornika referatov na posvetu o vlogi manjšinskih jezikov pri prepoznavnosti teritorija in torej razvoju turizma. Vodila jo je Velia Plozner, ki je tudi izpostavila nedoslednost dežele FJK, saj  je sprejela tri zaščitne zakone, enega za vsako od jezikovnih manjšin, ni pa nič naredila, da bi jih ovrednotila tudi v vidiku razvoja turizma. Ob Luigi Negro so na predstavitvi sodelovali tudi župan Massimo Mentil, deželni svetnik Enzo Marsilio in strokovnjak za manjšinska vprašanja Marco Stolfo.

Lascia un commento

Il tuo indirizzo email non sarà pubblicato.