Julijske Alpe bodo kmalu bogatejše za novo krožno pot, Juliano, ki naj bi jo uradno odprli letošnjo jesen. Juliana, ki so jo z vrsto vodenih izletov prvič uradno predstavili že 21. oktobra lani, bo povezala Posočje s Kranjsko Goro, Bledom in Bohinjem. Začela se bo na državni meji med Slovenijo in Italijo v Ratečah, kjer bo seveda tudi končni cilj, do katerega bodo pohodniki prišli iz Bovca oziroma Loga pod Mangartom (šli bodo tudi čez Predel in skozi Rajbelj na italijanski strani). Juliana, ki so si jo zamislili v Skupnosti Julijske Alpe, ki združuje deset posoških in gorenjskih občin, njihove turistične zavode in Triglavski narodni park, bo dolga približno 300 kilometrov, pohodniki pa naj bi jo predvidoma prehodili v smeri urinega kazalca. Na startnih in ciljnih točkah posameznih etap bo mogoče tudi prenočiti oziroma kaj pojesti ali si nakupiti hrane in pijače. Pobudniki poti pa želijo s projektom podpirati tudi trajnostno mobilnost, tako da bo na vseh etapah tudi kaka avtobusna ali železniška postaja (po možnosti na začetku posameznih etap).
Pred uradnim odprtjem pa intenzivno nadaljujejo z njenim urejanjem. Turizem Dolina Soče tako na primer v tem obdobju aktivno ureja kritične odseke nad Baško grapo. Sicer pa bo Juliana reko Sočo, ki jo bodo lahko pohodniki občudovali že z vrha Senice, spremljala od Mosta na Soči vse do Bovca. Po sprehajalni poti ob jezeru se bo šlo najprej proti Tolminu, nato po poljskih poteh in stranski cesti do Kobarida in naprej po stezi (še prej si lahko pohodniki, če le za par minut zavijejo z Juliane ogledajo znameniti slap Kozjak) mimo Trnovega, Srpenice in Žage do Loga Čezsoškega. Mimo slapa Boka gre nato asfaltirana stranska cesta v Čezsočo in naprej v Bovec. Juliana nadaljuje iz Bovca po zgodovinski poti mimo trdnjave Kluže in naprej ob reki Koritnici do Loga pod Mangartom. Od tod gre pot, kot smo že omenili, čez Predel, na italijansko stran do Rajblja, tam pa naprej po različnih vrstah cest in stez do kolesarske pohodniške steze, ki povezuje Trbiž in Kranjsko goro, in se nato zaključi v Ratečah.
Primer dobre prakse pri pripravi nove pešpoti je bila vsekakor že uveljavljena pot Alpe Adria Trail, ki teče od Velikega Kleka do Milj in vsako leto tudi v naše kraje privabi številne pohodnike. Vse bolj se pri nas uveljavlja tudi romarska Nebeška pot (Cammino celeste), ki je v Italiji poznana tudi kot Oglejska oziroma kot Iter Aquileiense. Poteka od svetišča do svetišča in od morja do gora, saj v desetih etapah vodi od Ogleja do Višarij, posebno predetapo pa ima na otoku Barbana v Gradeški laguni. Dolga je približno 210 kilomtrov, romarje pa vodi tudi skozi Benečijo in Rezijo ter se nato zaključi na območju Kanalske doline. Nebeška pot pa je tudi čezmejna, saj je svetišče na Višarjah cilj tudi podobnih slovenske oziroma avstrijske poti. Slovenska se začne na Brezjah na Gorenjskem, avstrijska pa pri cerkvi Marijinega vnebovzetja v naselju Gospa Sveta (Maria Saal) na Koroškem.