Vprašanje poučevanja slovenščine v Kanalski dolini je bilo med glavnimi temami srečanja, ki je bilo včeraj, torek, 14. novembra, na Brdu pri Kranju in ki so se ga udeležili deželni odbornik za kulturo Gianni Torrenti, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc, državna sekretarka Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Aleksandra Pivec, državni sekretar na ministrstvu za kulturo Igor Teršar, Tatjana Rener iz Službe vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, ki je odgovorna za evropske projekte, ter predsednika krovnih organizacij SKGZ in SSO Rudi Pavšič oziroma Walter Bandelj.
Kot je na srečanju zagotovil odbornik Gianni Torrenti, je vprašanje financiranja pouka slovenščine na šolah v Kanalski dolini rešeno. Od leta 2018 bodo krajevna društva prejela potrebna sredstva iz sklada, ki je namenjen slovenski manjšini. Postopku bo torej sledila deželna posvetovalna komisija. Kar zadeva uvajanje večjezičnega didaktičnega modela, pa je Torrenti pojasnil, da je za to pristojno ministrstvo za šolstvo. S tem v zvezi pa je tudi ocenil, da bi lahko vse skupaj zdaj lažje steklo, ker novi deželni šolski ravnatelj Igor Giacomini zelo dobro pozna slovensko šolsko problematiko, saj je obenem tudi vodja urada za slovenske šole. Udeleženci srečanja pa so razpravljali tudi o tem, da bi lahko pri uvajanju večjezičnega didaktičnega modela upoštevali špetrsko uspešno izkušnjo in s tem dejansko uresničili eno izmed določil zaščitnega zakona.
Na srečanju na Brdu pri Kranju je bil govor tudi o evropskih projektih. Vsi so odločno podprli projekt Jezik2, ki je v bistvu nadaljevanje prvega, v sklopu katerega so med drugim v Špetru odprli multimedijski muzej SMO. Predlagali so, da bi imel tudi ta projekt na razpolago 2,5 milijona evrov. S tem se bodo sicer ukvarjale tehnične ekipe.
Na srečanju so razpravljali tudi o vračanju nepremičnin, in sicer predvsem o Narodnem domu v Trstu. Dežela se z Univerzo dogovarja o selitvi v druge prostore (primeren sedež naj bi že našli), vse skupaj pa bi lahko bilo odločeno še pred iztekom sedanjega mandata. Narodni dom bi imeli nato na razpolago Slovenci oziroma bi imele lahko tam svoj sedež slovenske organizacije, v njem pa bi lahko prišla do izraza večkulturna podoba mesta.
Torrenti je tudi povedal, da bi lahko Centralni urad za slovenski jezik kmalu postal operativen, saj postopek za zaposlitev uslužbencev napreduje.
Sicer pa so sogovorniki tudi izrazili zadovoljstvo nad tem, da je bilo letos na razpolago več sredstev za manjšino, tako da so lahko podprli tudi določene naložbe, pozitivno pa so ocenili tudi odnose med Slovenijo in Deželo FJK. S tem v zvezi so sicer izpostavili, da bi bilo potrebno delovna omizja (med katerimi je tudi manjšinsko) sistemsko urediti, da bi se sestajala bolj pogosto.
Razpravljali so tudi o sodelovanju na kulturnem področju, saj na slovenskem ministrstvu pripravljajo nov strateški načrt. S tem v zvezi se bosta predsednika krovnih organizacij SKGZ in SSO Pavšič in Bandelj v kratkem tudi sestala z ministrom Antonom Peršakom.
Podprli pa so tudi predlog, da bi Slovenija in Dežela Furlanija-Julijska krajina organizirali neke vrste manjšinski forum v regiji Alpe-Jadran.