Po skoraj štirih letih od nesreče na krožni kabinski žičnici januarja 2013 je Kanin, ki s smučiščem Na Žlebeh v Italiji sestavlja čezmejni smučarski center, spet odprt. Smučišče na Kaninu, ki je edino v Sloveniji s progami nad 2.000 metri, je v petek, 23. decembra, slovesno odprl predsednik Slovenije Borut Pahor. Ob odprtju je predsednik Pahor poudaril: “To je dragulj v kroni slovenskega turizma, pa tudi tega dela Evrope.”
Na Kaninu bo za upravljanje najvišjega slovenskega smučišča (je edino s progami nad 2.000 metri), ki so ga spet odprli po skoraj štirih letih od nesreče na krožni kabinski žičnici januarja 2013, skrbela nova ekipa v okviru javnega zavoda Sončni Kanin. Vršilec dolžnosti direktorja je v novem zavodu Marijan Skornišek, izredno izkušeni upravljavec smučarskih centrov. Med drugim ima za sabo tudi podoben projekt, kot je Kanin, saj je pripomogel k oživitvi smučišča na Veliki planini (Kamnik), kjer je gondola mirovala pol leta, sedežnice niso pognali že dve leti, vlečnic pa od šest do dvanajst let.
Kako ste prišli v stik s Kaninom?

“Do tega ni prišlo čez noč. Z Bovcem sem imel namreč stike že kar nekaj časa. Pogovarjal sem se tudi s podjetjem iz Andore, ki se je potegovalo za prevzem upravljanja smučišč na Kaninu. Na koncu pa sem našel skupni jezik z bovško Občino, predvsem pa je bil to zame nov izziv na poklicni poti.”

Koliko ljudi boste na novo zaposlili na smučišču?

“Glede na to, da ne gre samo za smučišče, saj gre tudi za gostinsko ponudbo, za katero bo skrbel javni zavod Sončni Kanin, bomo potrebovali približno 35 delavcev. V to številko so zajeti vsi od mene do tajništva, računovodstva, blagajne za prodajo vozovnic, žičničarjev in zaposlenih v gostinskem delu. Restavracija na vrhu se ponovno odpira in smučarjem bomo ponudili celotno gostinsko ponudbo od pijače do hrane. Seveda bo poskrbljeno tudi za smučarsko šolo, reševalno službo in nadzor. Gre torej za vse dejavnosti, ki jih tako smučišče potrebuje.”

Ali veste, zakaj se je bovška občinska uprava na koncu odločila, da ustanovi svoj  javni zavod, namesto da bi upravljanje smučišča zaupala zasebnemu podjetju?

“Podrobnosti ne poznam. Očitno niso našli skupnih pogledov na to, kako naj bi zadeva na Kaninu potekala. Kot zunanji opazovalec pa menim, da bi bil vsaj v prvem in drugem letu upravljanja začetek sezone finančno zelo vprašljiv, pa naj gre za andorsko podjetje ali za katerega drugega morebitnega upravljavca. Šele nato pa bi se to poslovanje lahko stabiliziralo. In zato mislim, da so se v Bovcu odločili za javno podjetje.”

Vso svojo poklicno pot ste opravili na smučiščih. Zato ta sektor zelo dobro poznate. Kako Slovenija skrbi za smučarsko infrastrukturo?

“Res sem že več kot trideset let v tem poslu in spremljam vse dogajanje na tem področju tudi v drugih državah. Ljudje nas pogosto sprašujejo, kje smo bili v vsem tem času žičničarji in kaj smo delali, da imamo tako zastarele naprave. Tem odgovarjam, da smo morali v Sloveniji, kjer so se postavljale naprave, najprej odkupiti zemljišča, dobiti vsa dovoljenja, investitor je moral tja sam napeljati elektriko, vodo, zgraditi cesto in poskrbeti za kanalizacijo. Moral je kupiti naprave, ki jih doma nismo delali in nato še plačati skoraj stoodstotno carino. Tako da smo praktično za eno smučarsko napravo plačali dvojno ceno. Zato smo zaostajali za konkurenco drugod. Za primerjavo lahko povem, da v Franciji država investitorju  pripravi vso potrebno infrastrukturo, dodeli zemljišče v brezplačni najem, investitor pa nato poskrbi samo za naprave. V Italiji je to rešeno regionalno. Posamezne dežele davke, ki se stekajo v deželne blagajne, vlagajo nazaj v smučarsko infrastrukturo. Pa tudi vsi ostali deležniki, ki živijo od zimskega turizma, prispevajo del svojega dobička v smučarsko infrastrukturo, saj se dobro zavedajo, da bi imeli brez smučanja skoraj pol leta precej manj dela in seveda manj dohodkov. Podobno je v Avstriji in Nemčiji, pri nas pa so se šele v zadnjem času zadeve začele obračati v pravo smer in so se začele država in lokalne skupnosti bolj vključevati. Znan je primer Kranjske Gore, kjer so pred dvema letoma domačini založili denar, da so lahko končno začeli z obnovo starih naprav. Tudi na Celjski koči, kjer sem prej delal, občina pokrije minus, ki ga ustvarijo žičnice.”

Ali so žičnice lahko rentabilne?

“Žičnice povsod po svetu delajo z izgubo. Toda treba je gledati na celoten turistični produkt, ki ga prinašajo zimska športna središča. Od tega namreč živi veliko ljudi, ki nato del svojega dobička vlagajo v smučarsko infrastrukturo. Zato je treba za vsako območje, ki se s to dejavnostjo ukvarja, najti najprimernejši model in ugotoviti, ali naj za to skrbi država, občina, lokalna skupnost ali zasebniki.”

Kolikšen bi moral biti obisk na Kaninu, če bodo seveda smučarske razmere ugodne, da bi lahko rekli, da je bila sezona uspešna?

“Računam, da bi morali imeti v zimskem času približno 35 do 40 tisoč smučarjev. Vendar pa to ni vse. Sam mislim, da bi morali predvsem v poletnem času na Kanin spraviti čim več ljudi. Fiksni stroški za obratovanje so poleti bistveno nižji in glede na rezultate, ki jih je imela Občina Bovec letos poleti, bomo uspešni, če samo tretjino tistih, ki so prišli v Bovec, spravimo na Kanin. Da pa nam bo to uspelo in da bo Kanin enako ali pa še bolj zanimiv, kot je reka Soča, moramo pripraviti dovolj pestro in predvsem atraktivno ponudbo. Prepričan sem, zdaj sicer lahko rečem samo, da upam, da bo poletna sezona za Kanin celo močnejša kot zimska.”

Prej ste omenili, da drugod v Evropi lokalna skupnost vlaga del zaslužka v smučarsko infrastrukturo. Tudi v Bovcu se je govorilo, da naj bi ponudniki prenočišč od vsake nočitve v ta namen prispevali po en evro, gostinci pa naj bi na gondolah odkupili oglasne prostore za oglaševanje svoje dejavnosti. Je to še aktualno?

“Ta akcija poteka preko Občine. Odziv je pozitiven, saj so ljudje ugotovili, da se vsem pozna, če smučišče ne dela, ker imajo zato med zimsko sezono bistveno manj dela in manj zaslužka. Zato me veseli, da je lokalna skupnost tako zainteresirana za sodelovanje.”

Za vršilca direktorja zavoda Sončni Kanin ste bili imenovani za eno leto. Ali morda že razmišljate o tem, da na Kaninu ostanete dalj časa?

“Tako odgovorni na Občini kot jaz smo se strinjali, da naj gre najprej za začasno imenovanje. Moram pa povedati, da je vodilni kader, ki bo skupaj z mano vodil vso zadevo, mlad in strokoven, tako da v bodoče ne bi smelo biti težav z upravljanjem Kanina. To so mladi, domači, navdušeni in strokovno usposobljeni ljudje.”

Ali razmišljate tudi o morebitnem povečanju smučišča na Kaninu? Kako je z morebitnim dodatnim zasneževanjem?

“Slej ko prej bo pri teh zimah treba začeti razmišljati, kako bomo začeli dodatno zasneževati proge, če se hočemo še naprej resno ukvarjati z zimskim turizmom. Vemo, da se v svetu že danes marsikje tudi na ledeniških smučiščih na višinah od  3000 do 3500 metrov smuča na umetnem snegu. Morda bo tudi za kabinsko žičnico potrebno najti novo traso, da bi se iz dostavne spremenila tudi v smučarsko. V okviru tega pa bi lahko bolj konkretno razmišljali o uresničitvi ideje o progi z vrha v dolino.”

Pred leti je končno prišlo do povezave med sosednjima smučiščema na Žlebeh (Nevejsko sedlo) na italijanski in Kaninom na slovenski strani. To skupno smučišče bo letos po skoraj štirih letih torej spet odprto.

“Za obnovo Kanina je bil zelo velik interes tudi na italijanski strani, saj je treba vedeti,  da bi imeli na Žlebeh velike probleme, če do obnove na slovenski strani ne bi prišlo. Na italijanski strani so vozovnice letos prodajali tudi za smuko na slovenski strani. Pri nas prodajamo dve vrsti dnevnih vozovnic, in sicer eno, ki velja samo na slovenski strani, in drugo, s katero je mogoče smučati na obeh smučiščih. Razlika v ceni je 6 evrov. Sezonska vozovnica pa velja na obeh straneh.”

Kako pa je s hotelskimi zmogljivostmi v Bovcu?

“Hotel Kanin obnavljajo, prve goste pa bo sprejel prihodnje leto. Alp hotel je pripravljen, vendar bo letos pozimi zaprt in ga bodo odprli spomladi. To se lahko sicer spremeni, če bi se povpraševanje že to zimo izredno povečalo, vendar je to bolj malo verjetno.”

Dejali ste, da je za vas poletna sezona še bolj pomembna kot zimska. Kaj konkretno ste s tem mislili?

“Možnosti za ponudbo so zelo široke. Tu gre na primer za kolesarske proge za gorsko kolesarstvo, atraktivne proge za spust z gorskimi kolesi, proge za kolesa s širokimi gumami, postavitev tako imenovanih >zip line< spustov po jeklenici, lokalna turistična organizacija razmišlja tudi o postavitvi >ferrate<. Na Kanin je treba vrniti jadralno padalstvo in vso ponudbo, ki je nekoč že bila. Proge so zdaj zaraščene, treba jih bo očistiti in to bo osnova za začetek. Nato bomo začeli tudi z uresničevanjem novih idej. Interesenti, ki so pripravljeni v to vlagati, se že pojavljajo, saj se zdaj zavedajo, da bo Kanin končno spet zaživel. Seveda bo treba trdo delati, toda ko gledam zagnanost ljudi, ki zdaj delajo na tem, tudi sam iz tega črpam potrebno energijo, da ne zaostajam za njimi. In prav zato sem glede prihodnosti Kanina optimist.