Medtem ko bo v nedeljo, 24. aprila, svetovna javnost sledila drugemu krogu volitev v Franciji, v katerem se bosta Emmanuel Macron in Marine Le Pen potegovala za mesto predsednika ene najpomembnejših držav sveta, bodo državljani Slovenije odšli na volišča, da obnovijo 90-članski državni zbor (in posledično dobijo novo vlado). Odgovorni urednik Sobotne priloge Dela Ali Žerdin, ki je bil prejšnji teden gost SGKZ v Gorici, ugotavlja, da ima kontekst tokratne volilne preizkušnje tri dimenzije: zdravstveno, vojno v Ukrajini in prihajajočo energetsko krizo. Zato bo potreben dvojni premislek, komu zaupati oblast: trdi roki, ki bo Slovenijo vodila skozi hladne čase, ali roki dialoga?
Nekaj dni pred parlamentarnimi volitvami ima na podlagi predvolilnih raziskav javnega mnenja Gibanje Svoboda Roberta Goloba rahlo prednost pred Janševo SDS. Socialni demokrati in Levica so izenačeni na tretjem mestu, na podlagi rezultatov večine anket naj bi se v Državni zbor prebili še Nova Slovenija in Lista Marjana Šarca, zelo blizu 4-odstotnega vstopnega praga naj bi bila gibanje Povežimo Slovenijo (vključuje tudi nekdanjo SMC) in Stranka Alenke Bratušek, nekoliko bolj oddaljene od uvrstitve v državni zbor pa naj bi bile Naša dežela, Vesna in Resnica. In verjetno bo prav od teh strank, ki se potegujejo za prestop vstopnega praga, odvisna nova vladna koalicija. Skoraj gotovo se ne bodo vse omenjene politične sestave prebile v parlament. Če bodo bolj uspešne levosredinske stranke, bo njihova koalicija dobila večino v parlamentu, v obratnem primeru pa bo bližji uspehu desnosredinski blok. Povejmo, da je predsednik države Borut Pahor napovedal, da bo za mandatarja za sestavo nove vlade izbral tistega, ki bo dokazal, da uživa podporo večine poslancev, torej liderja večinske koalicije in ne nujno prvaka najmočnejše stranke. Skratka, bolj kot posamezne stranke bo pomembno katera koalicija bo močnejša. Če bo šlo za levosredinsko sestavo, bo premier postal Robert Golob, v nasprotnem primeru bo že četrtič predsednik vlade postal Janez Janša.

Razlika ne bo visoka
Pri zarisovanju možnih scenarijev je potrebno upoštevati dejstvo, da se dobrih 10-15 odstotkov volilcev odloči tik pred zdajci, celo na dan volilne preizkušnje, na rezultate pa bo vplivala tudi volilna udeležba. V primeru visokega odstotka aktivnih volilcev, bi se okoristile stranke leve sredine, saj se podporniki Janševe stranke vedno množično udeležujejo volilnih preizkušenj. Od tega, katere od manjših strank bodo dosegle 4-odstotni volilni prag, bo torej odvisno, kakšni koaliciji se bo nasmehnila zmaga. Veliko političnih analitikov zagotavlja, da bosta Gibanje Svoboda in koalicija KUL (SD, SAB, Levica, LMŠ) zabeležili zmago in bosta imeli večino v parlamentu. Razlika med obema koalicijama pa naj ne bi bila tako visoka, da bi se lahko leva sredina že predčasno veselila uspeha.
Za 90 mest v slovenskem parlamentu se bo pomerilo kar 20 strank in gibanj. To so: Slovenska demokratska stranka (vodi jo Janez Janša), Povežimo Slovenijo (Zdravko Počivalšek, Franc Kangler in Alojz Kovšca), Naša prihodnost in Dobra država (Ivan Gale), Piratska stranka (Boštjan Tavčar), Nova Slovenija (Matej Tonin), Lista Borisa Popoviča, Levica (Luka Mesec), Gibanje Svoboda (Robert Golob), Resnica (Zoran Stevanović), Domovinska liga (Bernard Brščič), DeSUS (Ljubo Jasnič), Zdrava družba (Gregor Kos), Naša dežela (Aleksandra Pivec), Lista Marjana Šarca, Slovenska nacionalna stranka (Zmago Jelinčič), Socialni demokrati (Tanja Fajon), Zavezništvo osvobodimo Slovenijo (skupna lista Gibanja Zedinjena Slovenija in Stranke slovenskega naroda), Za ljudstvo Slovenije (Anica Bidar), Vesna zelena stranka (Urša Zgojznik in Uroš Macerl), Stranka Alenke Bratušek. Italijanska in madžarska manjšina imata vsaka po eno zagotovljeno mesto v slovenskem državnem zboru. Za poslanca italijanske narodne skupnosti kandidirata Maurizio Tremul in Felice Žiža. Za mesto poslanca madžarske narodne skupnosti pa se potegujejo Otto Močnek, Ferenc Horváth in Mihael Kasaš.
Na zadnjih državnozborskih volitvah je Janševa SDS izvolila največ poslancev (25), za njo so se uvrstili Lista Marjana Šarca (13), Stranka modernega centra (po združitvi z Gospodarsko aktivno stranko decembra lani se imenuje Konkretno) in Socialni demokrati (po 10 poslancev), Levica (9), Nova Slovenija (7), DeSUS in Stranka Alenke Bratušek (vsaka po 5) in Jelinčičeva SNS (4). Poslanca narodnih manjšin sta bila Felice Žiža in Ferenc Horváth.
Iz Posočja kandidira več znanih politikov
V volilnem okraju Tolmin, ki zajema Zgornje Posočje, kandidira več znanih politikov in javnih upraviteljev. To so: Alen Červ (SD), Blaž Jug (Levica), Danijel Krivec (SDS), Darja Lampret (DeSUS), Erik Pagon (LMŠ), Marko Matajurc (Povežimo Slovenijo), Matej Hrast (NSi), Nika Kravanja (SAB), Robert Kavčič (Naša dežela), Saša Hreščak (Vesna), Uroš Brežan (Gibanje Svoboda).
(r.p.)