Turistični obeti po Evropi in Sloveniji so zelo slabi, zato tudi v zgornjem Posočju – peti najpomembnejši destinaciji države – ni nič drugače. Če bo letos dosežena tretjina lanskoletne rekordne sezone, bo uspeh, ocenjujejo v zavodu Dolina Soče. Iskrico upanja so ponudniki našli v značilnosti posoškega turizma, ki ga predstavljajo individualni gosti. Ti se bodo vrnili prej, upajo.

»Pet let smo tarnali, kako imamo preveč dela in da komaj zdržimo takšen tempo. Zdaj pa so napovedi precej grozljive, ko ni dela. Kakšna ironija, kajne,« je priznal Tomaž Leban, ki z družino na Tolminskem vodi Turistično kmetijo pri Kafolu na Prapetnem. Dobro delo in posledični izkupiček sta družino opogumila za nove naložbe, a jih je zdaj ustavil še pred začetkom: »Zdaj lahko sploh upamo, da bomo leto končali s pozitivno ničlo, kaj šele kaj drugega. Do julija gostov ne pričakujemo. Morebiti nas bo nato obiskal kdo od domačih gostov, jeseni pa verjetno Avstrijci in Nemci, ki so pri nas zvesti gosti.«

Renata Komar iz družinskega Penziona Kobala v bližnjem Poljubinju s precej mešanimi občutki zre v prihodnost. »Vsi načrti so se zdaj zamaknili za nedoločen čas. Kar bo letos gostov, bo dobro. Ne verjamem pa, da lahko slovenski turisti rešijo sezono. Prej iz držav, kjer je boljša ekonomska varnost. Za poletje sicer še nimamo toliko odpovedi, a so obiskovalci precej previdni,« je povedala.

Hotel Hvala z restavracijo Topli val je eden izmed pomembnejših ponudnikov v dolini. »Za začetek sezone so gosti rezervacije seveda odpovedali. Zdaj smo vsi v istem čolnu in upamo, da se čim prej požene gospodarstvo, da se začnemo pobirati. Če bodo ljudje lahko prišli, bo tudi nekaj od turizma. Upam samo, da bo cenovna politika ostala enaka, drugače se lahko brez učinka povsem razvrednotimo,« nam je povedal Aleš Hvala.

Narava bo prej privabljala turiste kot mesta in zdravilišča, upajo turistični delavci. Foto Dryflystories

V zgornjesoški dolini je sicer po podatkih zavoda Dolina Soče 720 ponudnikov turističnih nastanitev in še približno 200 športnih agencij, gostincev, prevoznikov in drugih ponudnikov storitev. Za dve tretjini teh ponudnikov je turizem dodatna ali dopolnilna dejavnost, saj je največ ponudnikov apartmajev, vendar preostala tretjina ponuja približno 60 odstotkov vseh nastanitev in dve tretjini finančne realizacije, opozarjajo.

»V večji ali manjši meri je od turizma v dolini odvisnih približno 1000 družin, vsaj četrtina je takih, kjer od turizma živijo vsi zaposleni člani in prav ti bodo najbolj prizadeti. Dodatno težavo predstavlja, da se je turizem popolnoma zaustavil tik pred poletno sezono, ko prihodkov še ni, stroške pa je treba plačati. Pričakovanje, da se bo stanje na mednarodnem trgu, ki predstavlja 85 odstotkov gostov v Posočju, normaliziralo do poletja, ni preveč realno,« je napovedal direktor zavoda Janko Humar.

Gneče na Soči po dolgem času ne bo. Foto Blaž Močnik

Po petih letih nenehne turistične rasti z rekordi, se bodo sicer tudi letos pogovarjali o rekordni sezoni – vendar v povsem nasprotni smeri. Če je lani dolina zabeležila 860.000 prenočitev, bo letos precej bolj klavrno. »Že zdaj je jasno, da bo padec veliko večji kot v času vojne za Slovenijo. Za resnejše ocene je še prezgodaj, ampak na grobo lahko pričakujemo izpad med 60- in 80 odstotkov lanskoletne realizacije,« meni Humar.

Kljub vsemu pa nekaj upanja ostaja že zaradi značilnosti posoške turistične ponudbe, zaradi katere da je lahko okrevanje hitrejše, kot bo drugje. »Naša dolina je vodilna destinacija na področju outdoor turizma in taki obiskovalci so prvi, ki bodo prišli nazaj. Dolina leži v centru Evrope. V strukturi naše ponudbe prevladuje individualna ponudba, hotelov je malo, manj je organiziranih skupin, touroperatorjev ali kongresne dejavnosti – pričakovati je, da se bodo individualni obiskovalci vrnili prej,« upa direktor.

Delež avtobusnih skupin in letalskih paketov je manjši, glavni trgi so dosegljivi z avtomobilom, še naštevajo v zavodu. Osebni prevoz bo najverjetneje prvi, ki se bo sprostil, v dolini je veliko prostora in malo prebivalcev, kotičkov za intimno doživljanje narave je neskončno: »Obiskovalci bodo prej iskali naravo kot mesta ali zdravilišča. Vse našteto dopušča možnost, da bi se turizem ob primerni promociji in angažiranju vseh akterjev k nam vračal malce hitreje kot drugje, v vsakem primeru pa nas čaka zelo težko premostitveno obdobje, ki ga bomo najverjetneje merili v letih.«