Kmečka zveza, jasna vizija o upravljanju in razvoju goratih območij

kz2015Kmečka zveza videnske pokrajine ima jasno vizijo glede upravljanja goratega teritorija in kako prispevati k njegovemu gospodarskemu razvoju. To je prišlo na dan tudi na zadnjem letnem občnem zboru slovenske kmetijske stanovske organizacije, ki je bil v gostilni Al Kolovrat na Briegu v občini Dreka, najmanjši v Nadiških dolinah. Poleg članov so se skupščine udeležili tudi deželna predsednik in tajnik Kmečke zveze Franc Fabec oziroma Edi Bukavec ter predstavniki javnih uprav iz Nadiških dolin.
Kot je poudaril pokrajinski predsednik Giuseppe Specogna v svojem poročilu, je Dreka tudi edina občina na tem območju, kjer ni nobenega goveda, ovc ali koz. To izhaja iz raziskave, ki jo je Kmečka zveza izvedla v okviru evropskega projekta FARmEAT, in je pravzaprav pokazatelj težkega stanja, v katerem se nahajajo gorati predeli videnske pokrajine, v katerih živi slovenska skupnost. Težav, s katerimi se srečuje kmetijstvo in družba nasploh v teh krajih, se mora zavedati politika na vseh ravneh in tiste, ki svoje delo posvečajo upravljanju teritorija nagraditi, je prepričan Specogna.
Predsednik pokrajinske Kmečke zveze je zato pozval Deželo FJK in Italijo, naj poskrbita za dejansko izvajanje obstoječih zakonov, kot je na primer odlok o “prostih zemljiščih” (Campo Libero), ki je bil sprejet avgusta lani. S tem v zvezi naj Furlanija Julijska krajina na pristojnim omizju med državo in deželami izpostavi potrebo po udejanjanju predpisa, ki predvideva prosto upravljanje in uporabo parceliranih zemljišč, ki so manjša kot 5.000 kvadratnih metrov, saj pretirana birokracija samo ovira delovanje kmetov. Specogna je tudi ocenil, da Dežela FJK premalo skrbi za te kraje.
Pokrajinski predsednik je tudi opozoril na vlogo, ki bi jo morala pri spodbujanju razvoja teritorija odigrati Lokalna akcijska skupina Torre Natisone Gal. Ta pa v prejšnjem mandatu ni uspešno opravila te naloge, saj je, kot je poudaril Specogna v svojem poročilu, ostalo neizkoriščenih več kot 200 tisoč evrov, ki jih bo morala zdaj vrniti. V tem okviru bo za prihodnost teh krajev pomembna tudi reforma krajevnih uprav, vendar pa bo, kot kaže, ozemlje, na katerem deluje Kmečka zveza, razdeljeno v dve nehomogeni uniji. “Bolje je imeti unijo revnih, v kateri lahko sami odločamo o svoji usodi, kot pa unijo z močnejšimi, kjer bomo še naprej revni in bodo močnejši odločali o nas,” je povedal Specogna. Pokrajinski predsednik je spregovoril tudi o novem načrtu za ruralni razvoj za obdobje 2014-2020. Kot kaže, part-time kmetovalci ne bodo deležni prispevkov, kar bi bilo za gorata območja velika izguba, saj ti aktivno prispevajo k njihovemu upravljanju. Kmečka zveza se bo vsekakor zavzela za to, da bodo člani in akterji na teritoriju izvedeli za možnosti, ki jih nudi ta načrt, da bi ga lahko čim boljše izkoristili.
Med svetlimi platmi je pokrajinski predsednik v svojem poročilu izpostavil uporabo sredstev iz 21. člena zaščitnega zakona (družbeno-gospodarski razvoj videnske pokrajine) za investicije na kmetijskem področju. “Letos bodo financirane vse prošnje, ki so jih kmetovalci vložili leta 2010, kar je odličen rezultat,” je ocenil Specogna in dodal, da ima organizacija že nove predloge za projekte, s katerimi bi prispevala k razvoju teritorija, kjer živi slovenska skupnost. Specogna se je ob koncu še zahvalil deželni Kmečki zvezi in slovenskemu ministrstvu za kmetijstvo za sodelovanje in pomoč.

Lascia un commento

Il tuo indirizzo email non sarà pubblicato.