Grajska pot na Kozlov rob nad Tolminom se spreminja v grajski kolovoz, kajti občina se je lotila del, kjer bodo najprej arheologi pobrskali po zgodovini območja, ob grajski razvalini pa naj bi naposled vdahnili vsebine kot dopolnitev turistične in kulturne ponudbe na Tolminskem.

Vzpetina Kozlov rob je od vedno priljubljena rekreativna in panoramska točka, ki se je skozi leta počasi urejala, dobila je tudi učno gozdno pot, grajsko razvalino pa se z vzdrževanjem ni dokončno prepustilo zobu časa. V zadnjem obdobju je s krepitvijo turističnih tokov v Posočje začel Kozlov rob preraščati tudi v eno od osrednjih turističnih točk v dolini Soče, poudarjajo v lokalni skupnosti, kjer so pred dvema letoma dobili evropski denar v projektu Merlin CV.

Kozlov rob je 426 metrov visoka vzpetina nad Tolminom. Pogled z Bučenice. Foto Blaž Močnik

V ta namen je v proračunu za leto 2020 zagotovljenih slabih 145.000 evrov, od katerih bo po zaključku projekta Evropski sklad za regionalni razvoj povrnil 85 odstotkov denarja, Tolminska pa se bo vključila v čezmejno povezovalno pot gradov in dvorcev v Venetu in Furlaniji-Julijski krajini ter v Istri, na Krasu in v Pivški dolini.

Arheologi bodo v okolici grajske ruševine iskali odgovore o zgodovinskem dogajanju na Kozlovem robu. Foto: Blaž Močnik

»Naš cilj je izpostaviti tudi ta manj prepoznan del naše zgodovinske in kulturne dediščine, ki vabi obiskovalce že s svojo prisotnostjo in vizualno izpostavljenostjo na Kozlovem robu. V okviru projekta želimo okrepiti tudi povezave in sodelovanje s kraji s sorodno dediščino v Sloveniji in Italiji, saj se izkazuje, da obiskovalci cenijo ne le čisto in neokrnjeno naravo, ampak tudi zgodovino in dediščino krajev, v katere zahajajo,« je povedal župan Uroš Brežan.

Občina načrtuje ob grajskem obzidju namestitev panoramskega daljnogleda, s katerim se bo obiskovalcem približalo posamezne oddaljene točke doline, uredila bo tematsko pot z zgodbo nastanka, življenja in propada fevdalcev na Kozlovem robu ter njihove vloge na Tolminskem. Prihodnje leto bo na voljo aplikacija za obisk prizorišča s tridimenzionalnim modelom Kozlovega roba, turistični zavod Dolina Soče pa bo pripravil dve prireditvi.

Urejanje dostopa na Kozlov Rob. Foto: Blaž Močnik

Trenutno se na severnozahodnem delu vzpetine vzpetino ureja kolovozni dostop, saj se bodo ob koncu meseca dela lotili arheologi, ki jih bo vodil kustos Tolminskega muzeja in arheolog Miha Mlinar. Strokovnjaki namreč predvidevajo, da je v območju okoli grajskega obzidja še vedno precej ostankov zgodovinske vrednosti, ki bi z izkopavanji na severni strani medzidja dali nove odgovore o preteklosti.

»Morda na Kozlovemu robu lahko govorimo o železnodobni naselbini,« pravi Mlinar, a v isti sapi priznava, da arheologija do tega trenutka nima materialnega dokaza, ki bi potrdila ali ovrgla podatek o najdbah železnodobne lončenine na tej lokaciji. »Zato upamo, da bo s temi raziskavami prišel na dan kakšen košček prazgodovinske lončenine. Če pa tega ne bo, smo lahko še naprej skeptični o lokaciji kot železnodobni naselbinski postojanki,« dodaja.

Pogled po dolini Soče proti Stolu. Foto: Blaž Močnik

So pa na južnem pobočju Kozlovega roba pred 20 leti odkrili poznoantični novec iz četrtega stoletja, v 60. letih preteklega stoletja pa so bile morebiti našli strešno kritino, ki bi lahko bila iz antičnega časa, pojasnjuje arheolog: »To pomeni, da se je na arhitekturnem področju tukaj nekaj dogajalo že v rimskih časih v pozni antiki med tretjim in šestim stoletjem.« Sama grajska arhitektura pa sodi v konec 11. stoletja do njenega propada ob koncu 16. stoletja. »Vemo, da je bila grajska naselbina med 1. svetovno vojno močno poškodovana, a arheološke raziskave na območju severnega medzidja bi morale odkriti tudi določene naselbinske strukture, vezane na čas srednjeveškega gradu, nadejamo pa se tudi določenih podatkov iz časa železne dobe ali antike.«

Pogled na Tolminsko-bohinjske gore. Foto: Blaž Močnik

Za lastništvo Kozlovega roba so se v srednjem veku potegovali mnogi pomembni fevdalci: oglejski patriarhi, goriški grofje, mesto Čedad, Benečani in nazadnje Habsburžani. Najstarejši vir z omembo prvega grajskega grofa sega v leto 1188, posebej je leta 1194 v sklopu gradu omenjena kapela sv. Martina. Varovanje gradu je deželni glavar zaupal močnim plemiškim rodbinam. Od 12. do 17. stoletja so iz grajskih utrdb obvladovali Tolminsko, zlasti pomembne prometne poti. Grajsko stavbo sta poškodovala potresa leta 1348 in 1511. Konec 16. stoletja so grad še prenavljali, po letu 1651, ko so tolminsko gospostvo in glavarstvo prevzeli Coroniniji, pa so grad dokončno opustili in v mestu Tolmin zgradili novo grajsko poslopje, v katere delu danes domuje Tolminski muzej. (Vir: Tolminski muzej)

Foto: www.soca-valley.com/Jošt Gantar