V pristojnih odborih Evropskega parlamenta se v teh dneh nadaljujejo predstavitve kandidatov za Evropsko komisijo. Eno najbolj uspešnih je bilo doslej zaslišanje slovenskega kandidata Janeza Lenarčiča, ki naj bi bil v novi Evropski komisiji pod vodstvom Ursule von der Leyen odgovoren za krizno upravljanje (zadnje dni se omenja tudi možnost, da bi mu zamenjali resor in da bi lahko dobil tistega za širitev). Uradna ocena naj bi bila znana sredi oktobra, po neuradnih informacijah pa naj bi Lenarčiča podprle vse politične skupine (za pozitivno oceno je potrebna dvotretjinska večina) razen skrajnih desničarjev skupine “Identita in demokracija”.
Lenarčičev nastop je med prvimi pohvalil tudi slovenski premier Marjan Šarec, ki je v svojem “tvitu” spomnil tudi na prve polemične odzive v Sloveniji, ko je za mesto komisarja predlagala dosedanjega veleposlanika pri EU. Zadovoljni pa so bili tudi slovenski evropski poslanci Ljudmila Novak (EPP/NSi) – kot članica odbora za okolje je bila osebno prisotna na zaslišanju, ki ga je sicer vodil odbor za razvoj in je Lenarčiču tudi sama zastavila vprašanje -, Romana Tomc (EPP/SDS), Irena Joveva, Klemen Grošelj (oba RE/LMŠ), Milan Brglez, Tanja Fajon (oba S&D, SD), Franc Bogovič (EPP/SLS).
Danes pa se je evropskim poslancem predstavil bivši italijanski premier Paolo Gentiloni, kandidat za evropskega komisarja za gospodarstvo, ki je zagotovil, da bo vse članice obravnaval enako, ko bo govor o spoštovanju proračunskih pravil in prožnosti pri njihovem uveljavljanju. Med izzivi je omenil negotovost glede brexita, podnebne spremembe, identitetne strahove in geopolitično negotovost, izpostavil pa je potrebo po socialno vzdržnih finančnih in gospodarskih politikah, s katerimi bi vsem zagotovili blaginjo, stabilnost in zaščito. Med pomembnejše točke mandata je vključil tudi reformo evropskih proračunskih pravil, krepitev evra in dokončanje prenove denarne in gospodarske unije, vrsto sprememb v povezavi z davčno politiko, omenil pa je tudi potrebo po obdavčevanju digitalnega gospodarstva. Evropski poslanci so bili s predstavitvijo italijanskega kandidata zadovoljni in so ga neuradno podprli.
Neuradno so pozitivne ocene po zaslišanjih že prejeli tudi bolgarska kandidatka in slovaški ter irski kandidat, medtem ko od poljskega zahtevajo dodatna pojasnila. Predsednica von der Leynova pa je še pred zaslišanji zahtevala novi imeni s strani Madžarske in Romunije.