Troštali smo se, de se bo tela kampanija za kamunske volitve odvijala mirno an brez velikih polemik. Troštali smo se, de bo prevladalo spoštovanje do druzega, tudi če tist “drugi” misli drugačno. Troštali smo se, de se bo vič guorilo ‘za’, an manj ‘pruot’ kajšnim stvarem al kajšnemu človieku. Na žalost se tuole nie zgodilo, vsaj ne povsierode, an se nam zdi an gard znak.
Bi tieli gledat buj optimistično v perspektivi naše realnosti, naših dolin, pa nie lahko, ko imaš vtis, de tela že takuo majhana skupnost je razdeljena an šele so ljudje, ki vetegnejo uon prestare ideje, ki, more bit, so ble lahko opravičljive dvajst, trideset liet od tega, pa ne donas. Se ne more, manjku kajšankrat, guorit samuo o realnih problemih naših ljudi?
Ne bi želeu podcenjevat vloge župana v majhanih realnostih, kot so naše, se mi ne zdi pa, de ratat župan adnega kamuna pride rec daržat v rokah usodo vsieh ljudi, ki atu živijo, an imiet možnost odločit o zadevah, ki spremenijo al bojo spremenile življenje našega teritorija, ne da bi poslušali an spoštovali vsa mnenja an vse tiste, ki so normalne razlike med nami. Kajšna je oblast, ki jo damo mi voliuci, kar gremo volit za razne kandidate? Al jim damo zaries vso tisto muoč? Tela vprašanja mi prihajajo na pamet tele dni, ko ku novinar sledim teli volilni kampanji. Imam svoje odgovore, kot mislim, de jih imajo vsi, pa nie takuo važno jih napisat tle. Tela vprašanja so samuo zatuo, de bi pomislili še an moment, priet ku gremo volit. Izbira je na koncu med tistimi, ki želijo zgradit an so sposobni tuole narest, an tistimi, ki ne znajo al pa necjejo narest kiek hnucu vsiem, ne znajo al necjejo se odpriet an podpriet tistih reči, ki bi zaries pomagale Benečiji.elezioni