Mangartska cesta: rešitev malo, slabe volje veliko

Potem ko je po skoraj osmih letih postalo jasno, da gradnja nadomestne trase na vrhu mangartske ceste z naravovarstvenega vidika ni sprejemljiva, je ureditev peščice dodatnih parkirišč pred mestom podora in postavitev zapornice s štetjem prometa trenutno edina sprejemljiva rešitev.

“V tej državi ni možno narediti ničesar več. Skoraj osem let smo zapravili za nič,” ni skrival razočaranja bovški župan, potem ko je Zavod za varstvo narave podal negativno naravovarstveno mnenje na predvideno traso, češ da bi “negativno vplivala na varovane vrste in habitatne tipe, razširitev obstoječe dovozne ceste do koče pa nepovratno prizadela nekatere naravovarstveno pomembne in zelo redke rastlinske združbe in uničila rastišča”.

Nesojena trasa mangartske ceste. Vir: Drsi

Gradnja galerije ali predora na mestu skalnega podora tudi ni realna rešitev, so poudarili na direkciji za infrastrukturo: “Obnova obstoječe ceste je teoretično možna, a glede na tehnične in finančne omejitve praktično neizvedljiva.”

To pa pomeni, da na Mangartsko sedlo ne bo več mogoče z avtomobilom, saj namerava direkcija za infrastrukturo postaviti fizično zaporo ceste pred mestom podora, ki je leta 2012 zaprl vrhnji del ceste. Doslej vozniki znakovne zapore večinoma niso upoštevali.

Večina voznikov se je požvižgala na zaporo. Foto Blaž Močnik

Kot so zbrani nedavno sklenili na sestanku z direkcijo, bi bilo možno še letos zagotoviti približno 100 parkirnih mest z ureditvijo dodatnih parkirnih prostorov vzdolž ceste brez večjih gradbenih posegov, saj bi morali v nasprotnem primeru spet izvesti botanični popis. To pa pomeni izgubo še ene sezone.

S štetjem prometa in zapornico bi obisk omejili na približno 100 avtomobilov. “V konici sezone jih je zdaj med 400 in 500. Obisk bo torej omejen za izbrance. Kup slabe volje bo,” je povedal predsednik Razvojne zadruge Mangrt Branko Vidmar. Zadruga zdaj pobira nadomestilo za uporabo ceste, ki stane štiri evre, vsako sezono pa se po mangartski ceste prepelje med 15.000- in 20.000 vozil.

Za državo je gradnja galerije tehnično in finančno neizvedljiva. Foto Blaž Močnik

V civilni iniciativi, ki je nasprotovala gradnji ceste, z začasno rešitvijo tudi niso posebej zadovoljni. “Ureditev prostora za nekaj deset parkirišč je malenkost. To bo cirkus, ljudje pa bodo nezadovoljni. Že zdavnaj bi bilo treba razmišljati, kako začeti z umirjanjem prometa in javnim prevozom. To ne gre čez noč,” je dejal predstavnik iniciative Fedja Klavora.

Do uvedbe javnega prevoza se zdi še zelo daleč, saj da ni nikjer dovolj parkirnih površin, od koder bi se podali na Mangartsko cesto. Javni prevoz so lani poskusno uvedli ob promocijskem dnevu TNP, a gre za logistično zelo zahtevno potezo, ki bi predstavljala tudi precedens na državnih cestah, opozarjajo na direkciji.

Župan Mlekuž dodaja, da bi z javnim prevozom odpirali vprašanje varnosti, saj da gre za visokogorje, kjer se lahko vreme v hipu poslabša. Zato bi morali za obiskovalce zagotoviti tudi prostore, kjer bi lahko varno čakali na avtobus, pravi. V zadrugi poudarjajo, da bi lahko postopoma uvajali javni prevoz šele, ko bi bil mogoč dostop na Mangartsko sedlo.

Odgovorni se bodo vnovič sestali predvidoma marca.

Lascia un commento

Il tuo indirizzo email non sarà pubblicato.