Protagonist zadnje klepetalnice Goriškega loka, ki sta jo v Trgovskem domu v Gorici 18. novembra priredila SKGZ in Združenje Darko Bratina, je bil predsednik Odbora za zunanjo politiko v Državnem zboru Republike Slovenije Matjaž Nemec, ki je slovenski parlamentarec od leta 2014 in je bil v prejšnjem mandatu tudi podpredsednik DZ. Z njim se je o aktualnih političnih temah pogovarjal David Sanzin. V tiskani izdaji našega tedna pa smo le nekaj dni prej objavili daljši intervju s slovenskim politikom, ki je sicer član stranke Socialnih demokratov in je bil v letih 2008-2011 osebni tajnik tedanjega predsednika vlade Boruta Pahorja (in kasneje njegov asistent, ko je bil Pahor prvič izvoljen za slovenskega predsednika). V branje vam ponujamo izvleček iz tega pogovora.

Katere so osrednje zunanjepolitične prioritete Slovenije v Evropi oziroma v širšem svetu?
“Kljub spremembam v sferi zunanje politike, začenši s soočenjem z izzivi podnebnih sprememb in vse večjo potrebo po njihovem učinkovitem naslavljanju, so osrednje zunanje politične prioritete zagotavljanje varnosti in stabilnosti v EU in naši neposredni soseščini.”
Kako ocenjujete stanje na Zahodnem Balkanu s perspektive članice Evropske unije?
“Prav zadnji mesec je postregel z zelo neugodnim scenarijem glede odnosa EU do Zahodnega Balkana. Slednjega bi morali upoštevati kot evropsko entiteto, ki je zaradi identitete preko geografske, kulturnih, jezikovnih, zgodovinskih in ekonomskih povezanosti naša skupna evropska odgovornost. Pri tem bi še posebej izpostavil primer Severne Makedonije, ki je dosegla zgodovinski dogovor z Grčijo glede imena in izvedla zavidanja vreden reformni program. Prav pri primeru Severne Makedonije je EU izgubila veliko kredibilnosti in si ošibila nekoč tako močno transformacijsko vlogo.”
Kakšni so odnosi s sosednjimi državami? Verjamem, da s Hrvaško niste še prišli na zeleno vejo, kaj pa z Italijo, Avstrijo in Madžarsko?
“Menim, da so odnosi Slovenije z vsemi sosedami, s katerimi nenazadnje delimo tudi članstvo v Evropski uniji, dobri. Imajo pa ti odnosi glede na odraz trenutnih političnih oblasti in njihovega spoprijemanja z aktualnimi zunanjepolitičnimi problemi tudi svoje specifike in različnosti. Krepiti je treba zavedanje slovenske zunanje politike, da le-ta pri reševanju odprtih vprašanj vztraja pri spoštovanju mednarodnega prava in zavezi skupnim evropskim vrednotam in principom.”
V sosednjih državah živijo tudi slovenske narodne skupnosti. Odbor, ki ga vodite, pa se je doslej malo ukvarjal s temi vprašanji. Ali niso manjšine del slovenske zunanje politike?
“Z vidika dela Državnega zbora je matično delovno telo za vprašanja slovenskih narodnih skupnosti Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, seveda pa so te vsebine tudi del slovenske zunanje politike. Na Odboru opozarjamo na aktualne izzive, s katerimi se soočajo slovenske narodne skupnosti. Pred kratkim sem tako na predsednico Odbora za zunanjo politiko in komunitarne zadeve italijanske Poslanske zbornice Marto Grande v luči nedavno sprejetega ustavnega zakona v Italiji, ki predvideva manjše število predstavnikov v obeh domovih italijanskega parlamenta, naslovil pismo, naj se zavzame za rešitev vprašanja zastopstva za pripadnike slovenske manjšine v parlamentu. O tem smo govorili tudi med julijskim obiskom delegacije njenega odbora v Ljubljani.”
Na bilateralni, italijansko-slovenski, ravni prevečkrat prihajajo v ospredje zamere in različne zgodovinske interpretacije, ki onemogočajo celovit razvoj in sodelovanje med obema državama. Kaj bi bilo treba storiti?
“Prepričan sem, da je med ljudmi manj slabe volje in zamer, kot nam to včasih želijo prikazati politika ali politiki. Mislim, da bi morali vsi dobro misleči veliko več delati skupaj, se povezovati v pozitivnih čezmejnih pobudah in projektih, ter se truditi graditi mostove. Le tako bomo uspeli nevtralizirati vpliv tistih, ki se želijo okoristiti na račun razdorov med ljudmi. Pri udejanjanju te vizije so namreč lokalni politikanti odveč, saj bo naš potencial pritegnil osebe s širino in vizijo, ki presega meje lokalnega okolja.”
Kot Primorec dobro poznate naše kraje. V Benečiji imamo hud gospodarski in demografski problem. Slovencev je vse manj, razvojnih pobud ni. Zakaj je Slovenija skoraj odsotna pri teh življenjskih vprašanjih Slovencev na Videnskem?
“Pri izzivih obmejnih območij, še posebej iz naslova demografskih trendov, ki so lahko vzrok ali posledica gospodarskega usiha ali porasta, prevečkrat vidimo, da je to vprašanje prepuščeno samo sebi. Politika se zgane šele takrat, ko statistika že kaže precej porazno sliko. Rešitev te težave v največji meri vidim v večjem regionalnem povezovanju na obeh straneh meja, a ne samo na formalni ravni obeh držav, temveč tudi v načrtovanju ter izvedbi večjega števila skupnih projektov na gospodarskem, turističnem in drugih področjih. Velik premik v tem kontekstu se dogaja v okviru projektov Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS). V okviru povezovanja v evropske makroregije vidim veliko priložnost, da se preko spodbud, projektov in posledično večjega razvoja delovnih mest privablja mlade in preprečuje izseljevanje. Iniciativa mora priti tudi od ljudi samih.”
Kljub brisanju mej nismo uspeli ustvariti skupnega kulturnega in jezikovnega prostora. Razdalje med nami se večajo. Kaj se nam dogaja?
“Ne smemo biti pesimistični glede stikov Slovencev ob meji. Ti stiki so po mojem mnenju dobri. Je pa res, da se v luči spreminjajočega se okoliša, ki morda ne izhaja toliko iz specifik življenja ob meji, temveč bolj od spreminjajočega se in dinamičnega načina življenja nasploh, spreminjajo.”