Svet Zavoda Turizem Dolina Soče je na razpisu za direktorsko mesto z veliko večino potrdil dozdajšnjega vršilca dolžnosti na tem mestu Marka Miklaviča. Preostala kandidata v zaključnem izboru Katja Kralj in Marko Lenarčič nista dobila niti enega glasu podpore. Soglasje k imenovanju morajo zdaj podati še občine ustanoviteljice. Zavod je sicer v zadnjem obdobju doživljal notranje in zunanje pretrese s financiranjem, odstopom direktorja Viljama Kvalića in kadrovskimi odhodi.

 

Podjetnik in zaenkrat tudi še podžupan občine Kobarid Marko Miklavič je prepričal devet članov posoškega turističnega zavoda, trije pa so bili proti njegovemu imenovanju. “Edini izmed kandidatov je predstavil konkretne predloge za vse tri občine in nadgradnjo načrta dela. Zalogaj je velik, vseeno pa pričakujemo, da zavod ne bo več nazadoval kot zadnja tri leta,” je povedala predsednica sveta zavoda Alenka Zgaga, ki dodaja, da zgolj plani in strategije niso dovolj: “Brez izboljšane komunikacije z občinami ustanoviteljicami in turističnimi ponudniki, ki zavoda niso čutili kot svojega, ni mogoče dobro delati. ”

Miklavič je med prioritete Miklavič je bil štiri leta tudi direktor podjetja, ki se ukvarja s turistično dejavnosto. Foto: Občina Kobariddela izpostavil vzpostavitev boljših odnosov z ustanovitelji, kjer pa bi za učinkovitejše delo rad videl skrajšanje nekaterih postopkov, znotraj zavoda pa vidi možnosti za optimizacijo dejavnosti. Za spremljanje finančnega poslovanja pa predlaga ustanovitev nadzornega odbora v sestavi po enega predstavnika iz občin Tolmin, Kobarid in Bovec.

Na Bovškem je v načrtu dela ureditev parkirišča ob slapu Boka, priprava vsebin za trdnjavo Kluže in treba se bo spopasti tudi z reševanjem gostote prometa v dolini Trente. Odločen pa je, da turistični zavod podpre oživitev gorskega centra Kanin, češ da bi s tem dobil turistično podporo celotne zgornjesoške doline.

Na Kobariškem si poleti obeta otvoritev dodatne etape pešpoti Julijana Trail v Breginjski kot, kjer predvideva še dodatno umirjanje prometa in možnost javnega prevoza. Načrtuje tudi postavitev zbirke pisatelja, slikarja in zbiralca ljudskega izročila Pavla Medveščka. Izziv bo po njegovem treba poiskati tudi za casino Aurora, ki da stagnira.

Za Tolminsko vidi potrebo po dodatnem urejanju parkirišč za oblegana Tolminska korita in Kozlov rob, ki šele postaja turistična točka. Neizkoriščen potencial vidi na Mostu na Soči, priložnost za turistični razvoj pa po vsej občini.

“Po vsej dolini je še veliko stvari, ki s turističnega vidika še niso narejene. Nič ne bi imel proti, če bi se na razpis prijavil kakšen mlajši domačin, na koncu pa sem sprejel izziv,” je dejal zaenkrat še vršilec dolžnosti direktorja, ki meni, da se razmere v zavodu počasi normalizirajo: “Načrt dela v letošnjem letu so občinski sveti podprli soglasno, zato ne pričakujem več težav. Se pa zavedamo, da bo treba zmanjšati tudi odvisnost zavoda od financiranja občin bodisi z lastnimi prihodki bodisi iz drugih virov.”

 

Bržkone pa bo treba najprej rešiti kadrovsko podhranjenost zavoda, saj je v nekaj mesecih odšlo šest zaposlenih. Zaradi prekinjenega financiranja s strani bovške občine je informacijski center v turistično najbolj oblegani posoški občini ostal brez zaposlenih, krizo pa trenutno rešujejo z nadomeščanjem in študentskim delom. Za dve delovni mesti so sicer spet odprli razpis in tokrat naj bi bil odziv boljši. Kot napoveduje Miklavič, bo treba najti še poslovnega sekretarja in zagotoviti računovodsko službo, medtem ko bo za svojo desno roko iskal tudi strokovnega vodjo zavoda: “Najprej med zaposlenimi.”

Bovški župan Valter Mlekuž verjame, da je izbrani kandidat v tem trenutku najboljša izbira in ne vidi težav, da ga občinski sveti ne bi potrdili. “Mislim, da je bilo zapletov in zaspanega dela doslej dovolj. Res pa je, da bo moral nov direktor okrepiti kader in vzpostaviti normalne odnose med zaposlenimi, ki so ključni za dobro delovanje zavoda.”

Dobrega sodelovanja se nadeja tudi kobariški župan Marko Matajurc, ki pa je prepričan, da bi morali s turizmom v dolini iztržiti več. “Potrebujemo kakovostno ponudbo in primerne cene, če se dotaknem zgolj primera plovbe po Soči. Zagotovo je tudi trenutna ponudba gostinstva posledica sezonskega turizma, ki bi ga lahko na nek način spodbujali v mrtvih turističnih mesecih,” razmišlja.

Manj navdušen nad nekaterimi odločitvami v zavodu pa je nekdanji direktor Janko Humar, ki je bil kritičen med drugim do ukinitve rezervacijskega sistema Feratel. Miklavič je namreč ob finančni racionalizaciji navedel, da sistem povzroča 40.000 evrov stroškov na leto, prihodkov pa ne. Humar, sicer podpisnik pogodbe s Feratelom, je navedel, da je do leta 2020 zakup sistema stal manj kot 10.000 evrov in da rezervacijski center zavoda z vsemi programi (Feratel, Juliana, Alpe Adria Trail) zasluži dovolj, da v celoti pokrije stroške zaposlenih in pridela ostanek, ki da ga je zavod vedno prelival v pokrivanje dela skupnih stroškov zavoda. “Feratel torej v ničemer ni obremenjeval javnih občinskih sredstev, kar bi za javnost edino lahko bilo sporno. In tudi to, da ta rezervacijski sistem ne prinaša prihodkov, nikakor ne drži. Je pa res, da prihodki niso evidentirani v računovodskih izkazih zavoda, ker gostje stroške rezervacije poravnajo neposredno pri ponudnikih,” opozarja Humar in navaja, da je še leta 2019 zavod skozi rezervacijski sistem Feratel ponudnikom zagotovil za 255.576 evrov finančne realizacije. Iz objavljenega poročila zavoda za leto  2022 pa je razvidno, da je bilo za 24 odstotkov več rezervacij kot v 2019, kar znese že več kot 300.000 evrov letne realizacije. “Pri 9.400 evrov stroškov zakupa sistema je tovrstna naložba nesporno smiselna. Po logiki Miklaviča, ki pravi, da naj bi zavod za sistem v petih letih zapravil 240.000 evrov, lahko zaključimo, da bo njegova odločitev ponudnike v Dolini Soče, ki so bili vključeni v sistem, v petih letih prikrajšala za najmanj 1,5 milijona evrov realizacije. Odločitev v. d. direktorja, predstavljena kot prihranek, je v resnici korak v povsem nasprotno smer,” je sklenil.