V Sloveniji spet teče razprava o tem, kakšna naj bo po zakonu minimalna plača. Nov predlog, ki še čaka na obravnavo v državnem zboru je pripravila Levica, podprle pa so ga tudi vse stranke vladne koalicije. Minimalno plačo bi, če bo novela sprejeta, leta 2019 dvignili s sedanjih okoli 638 evrov neto na 667 evrov, leta 2020 pa na 700 evrov. Levica in koalicijski partnerji predlagajo tudi, da bi iz minimalne plače izključili vse dodatke, z letom 2021 pa bi nato začela veljati formula za njen izračun. Minimalno plačo bi sproti prilagajali minimalnim življenjskim stroškom oziroma bi morala biti vsaj 20 odstotkov višja od njih. V sedanjih okoliščinah bi to pomenilo, da bi morala znašati najnižja neto plača v Sloveniji vsaj 736 evrov.
Kot so zapisali na portalu MMC RTV SLO, kjer navajajo tudi poročanje STA, je koordinator Levice Luka Mesec, ki je uradno vložil novelo zakona, poudaril, da lahko z novim zakonom – če bo ta seveda sprejet – okrog 70 tisoč zaposlenih v Sloveniji pričakuje dvig plače. V zvezi s predlagano formulo pa je izpostavil, da “nihče, ki dela osem ur na dan, ne bo več životaril na pragu tveganja revščine, kot je bilo to z dosedanjo ureditvijo.” Po podatkih Ministrstva za delo sicer prejema minimalno plačo okrog 42.300 ljudi, med katerimi jih je velika večina (34.700) zaposlenih v zasebnem sektorju.
Pristojna ministrica Ksenija Klampfer je svoj pogled na temo predstavila na spletni strani ministrstva. Poudarila je, da podpira zvišanje minimane plače, ki “mora predstavljati pravično plačilo, ki omogoča dostojno življenje”, in meni, da je “pravilno, da izboljšanje gospodarskih razmer in eno višjih gospodarskih rasti občutijo tisti, ki k temu tudi prispevajo”. Sicer pa je opozorila tudi na potrebo, da predlog čim prej obravnavajo socialni partnerji. “Kot ministrica namreč zagovarjam pomen socialnega dialoga, kot enega izmed stebrov socialne države in se zavedam, da je vprašanje minimalne plače tako pomembno, da mora biti stvar socialnega dialoga,” je zaključila Klampferjeva.
Prav pomanjkanje dialoga pred vložitvijo novega predloga Levici in vladnim strankam očitajo delodajalske organizacije, ki noveli nasprotujejo. Poudarjajo, da mora biti določitev minimalne plače sad posvetovanj in usklajevanj med socialnimi partnerji, pri tem pa tudi opozarjajo, da je se je povprečna bruto plača na primer od leta 2010 povišala za 11 odstotkov, minimalna pa za 41 %. Sicer pa nekateri med njimi tudi izpostavljajo, da se tudi sami zavzemajo, da bi imeli delavci dostojno plačo, vendar bi to dosegli tako, da bi država razbremenila stroške dela, s čimer bi delavcem omogočila višje neto plače.
O vprašanju dviga oziroma drugačnega določanja minimalne plače bi moral vsekakor tudi v skladu z dogovorom med koalicijo in Levico razpravljati Ekonomsko-socialni svet, ki se je sestal v petek, 16. novembra, vendar pa do vsebinske razprave o predlogu Levice ni prišlo. Ministrica Ksenija Klampfer je po seji, kot je poročal STA, izrazila obžalovanje, da socialni dialog ni stekel, predstavniki delodajalcev pa čakajo na srečanje s premierjem Marjanom Šarcem.