Miroslav Cerar je slovenski zunanji minister. Bil je predsednik 12. Vlade Republike Slovenije. V letih 2011-2013 je bil imenovan za najuglednejšega slovenskega pravnega strokovnjaka, dvanajstkrat pa je bil izbran v skupino najvplivnejših slovenskih pravnikov. Junija 2014 je ustanovil svojo stranko z imenom Stranka Mira Cerarja (danes Stranka modernega centra) in zmagal na predčasnih državnozborskih volitvah. V tiskani izdaji našega tednika z dne 23. oktobra smo objavili daljši pogovor s slovenskim zunanjim ministrom, izvleček iz njega vam v branje ponujamo tudi na naši spletni strani.

V sosednjih državah Republike Slovenije živijo naše narodne skupnosti. Kakšna je vloga MZZ do naših manjšin ob dejstvu, da je v vladi tudi minister za Slovence v zamejstvu?
“Manjšine so tista najlepša in najbolj dragocena vez, ki povezuje sosednje države. Obstoj slovenskih narodnostnih skupnosti v štirih sosednjih državah je v vitalnem nacionalnem interesu Slovenije. Ministrstvo za zunanje zadeve in Urad za Slovence v zamejstvu dobro sodelujeta in se dopolnjujeta, ko gre za podporo države slovenskim manjšinam.”
Zakaj so odprta vprašanja manjšin še vedno na tapeti v bilateralnih srečanjih. Kaj moramo še dokazati, da bomo polnomočno priznani in bomo prispevali k nadgradnji bilateralnega sodelovanja?
“Ocenjujemo, da se je situacija slovenskih narodnih skupnosti v vseh štirih sosednjih državah v zadnjih letih izboljšala. Prepričan sem, da k temu prispevajo tudi meddržavni odnosi, za katere si prizadevamo, da bi bili čim boljši. Obenem sem prepričan, da je pravice manjšin vedno moč poglobiti in okrepiti, tudi v odsotnosti specifičnih odprtih vprašanj. Ob tem želim poudariti, da se o vprašanjih, ki bi jih veljalo izpostaviti v pogovorih s predstavniki sosednjih držav, praviloma posvetujemo s predstavniki naših narodnih skupnosti.”
Parlamentarno zastopstvo Slovencev v Rimu je nedorečeno. Vprašanje se je še zaostrilo, potem ko je parlament za tretjino zmanjšal število poslancev in senatorjev. Znano je vaše stališče, da bo Slovenija podprla tiste predloge glede načina izbire političnih zastopnikov manjšine, ki jih bo čim bolj  enotno zagovarjala slovenska manjšina. Ali imate kot ustavni pravnik glede tega kakšno zamisel, predlog?
“Kot veste, zaščitni zakon za Slovence št. 38/01 vsebuje dokaj ohlapno določilo, da naj “volilni zakoni za volitve senata in poslanske zbornice vsebujejo določila, ki olajšajo izvolitev kandidatov, ki pripadajo slovenski manjšini”. Slovenija vsekakor podpira prizadevanja manjšine, da se ta določba udejanji na sistemski način. Želel bi si, da bi slovenska narodna skupnost oblikovala predlog, na kakšen način bi najbolj učinkovito in dolgoročno uredili parlamentarno zastopstvo Slovencev v Italiji, ki bi ga lahko slovenska stran podprla v dialogu z italijanskimi sogovorniki. Slovenija je lahko upravičeno ponosna na svojo ureditev, po kateri imata predstavnika italijanske in madžarske narodne skupnosti zagotovljen sedež v parlamentu. To izpostavljamo kot pričakovanje italijanski strani, da se doseže čim bolj ustrezna rešitev zastopstva, vendarle pa bo konkretno rešitev treba iskati v italijanskem ustavnem okviru, kar je seveda poseben izziv.”
Občutek imamo, da se razdalja med Slovenci iz matične države in zamejstva veča. Ni to nesmiselno v času, ko smo vsi pod isto evropsko streho in nenehno govorimo o skupnem jezikovnem in kulturnem prostoru?
“Upam, da vendarle ni vse tako črnogledo, rekel bi, da so se v zadnjem času precej spremenile oblike druženja, morda manj časa namenimo stikom med društvi, gotovo pa je več posameznih izmenjav. Upoštevati gre tudi naš moderni način življenja, ko nam sodobna komunikacijska orodja in družbena omrežja po eni strani omogočajo zelo veliko povezav, po drugi strani pa je zaradi hitrega tempa življenja manj srečanj v realnosti. Mislim, da še posebej mladi ljudje na identiteto gledajo večplastno; so Slovenci, obenem pa tudi pripadniki skupne evropske družine. Prepričan sem, da dolgoročno to predstavlja priložnost, je pa seveda lahko tudi izziv.”
V Benečiji imamo hud gospodarski in demografski problem. Slovencev je vse manj, razvojnih pobud ni. Na slovenski strani, v Gornjem Posočju vidimo krepak razvojni preboj na področju turizma in kulinarke in primerno bi bilo, ko bi Slovenija s kakšnim projektom pomagala tudi Beneškim Slovencem. Je to mogoče in kako?
“Z zanimanjem sem prebral vaš intervju z nekdanjim načelnikom Upravne enote Tolmin Zdravkom Likarjem, ki je izjemen poznavalec teh območij na obeh straneh meje, v nedavni izdaji Novega Matajurja. Prepričan sem, da bi dobre prakse in izkušnje Gornjega Posočja lahko prenesli tudi na Benečijo, Rezijo in Kanalsko dolino. Menim, da bi bilo na tem področju zelo pomembno povezovanje lokalnih skupnosti z obeh strani meje. Slovenska država trenutno nima uzakonjenih možnosti razvojnih vlaganj v zamejstvo, se pa preučuje možnosti, da bi se to spremenilo. Vedno bolj se namreč krepi zavedanje, da je ustrezna gospodarska osnova ključna za ohranjanje in razvoj skupnosti na določenem območju.”
Kakšno mnenje ste si ustvarili o Slovencih v Italiji?
“Slovenci v Italiji ste naša največja skupnost v zamejstvu in temu primerno skupnost, ki je razvita v vseh segmentih družbenega življenja. Ste vitalna skupnost, ki je pomemben del slovenske identitete, obenem pa pomembno prispevate tudi k razvoju in družbeni stvarnosti okolja, v katerem živite. Izjemno cenim vse napore, ki so bili v preteklih desetletjih potrebni za ohranitev slovenstva v Italiji, hkrati pa sem prepričan, da se boste uspešno soočali z današnjimi in prihodnjimi izzivi ter uresničili vaš razvojni potencial.”