Shod Soča za vse leta 2019. Foto: Žiga Koren

Neusklajenost posoških občin glede skupnega odloka o plovbi po reki Soči postaja skrb zbujajoča, saj obstaja možnost, da bi ustavno sodišče zaradi pritožb ustavilo izvajanje dveh aktualnih odlokov. To bržkone pomeni dobro novico za uporabnike reke, ki jim ne bi bilo treba več plačevati dovolilnic za plovbo, prost dostop za posameznike in komercialne goste pa lahko povzroči še več gneče in vsesplošne slabe volje.

Kot je znano, je kobariška občina letos pohitela s pripravo novega plovbnega odloka za svojo občino, dozdajšnji dokument pa še velja v občinah Bovec in Tolmin. Dokumenta se med drugim razlikujeta v cenah dovolilnic, času plovbe, potencialno omejitvijo plovbe zaradi minimalnega pretoka in še čim. Izvajanje odlokov pa se lahko za kajakaše in raftarje nerešljivo zaplete predvsem na najbolj obleganem odseku reke med Srpenico in Trnovim ob Soči, kjer bi na vstopu veljal bovški, na izstopu pa kobariški odlok.

Na zadnji bovški občinski seji so sicer potipali ozračje, jasnejša stališča pa je dala še tamkajšnja nedavna javna razprava glede kobariškega odloka. “Menimo, da se kobariški odlok tukaj ne sprejme v takšnem besedilu,” je poudaril svetnik in odvetnik Miha Sotlar. Opozoril je, da zakon o plovbi po celinskih vodah navaja, da je potrebno soglasje več lokalnih skupnosti, če jih povezuje vodna pot. Tri posoške občine so sicer s skupnim odlokom režim plovbe upravljale od leta 2016.

Proti skupnemu plovbnemu odloku treh posoških občin so kajakaši protestirali že leta 2019. Foto: Žiga Koren

“Kobaridci so razveljavili star odlok na območju svoje občine, medtem ko se za Bovec zaenkrat nič ne spreminja. Predlagamo ustavno presojo zakonitosti odloka z zakonom o plovbi po celinskih vodah. Ustavno sodišče lahko z začasno odredbo zadrži izvajanje tega odloka. To pomeni, da boste v Bovcu pluli po obstoječem, v Kobaridu pa v skladu z zakonom, kjer pa ne bo mogoče pobirati nobene pristojbine. To je za sosednjo občino bistveno slabše,” je predvidel. Ob tem je treba dodati, da je besedilo kobariškega plovbnega odloka na zadnji seji konec oktobra v prvi obravnavi potrdil tudi tolminski občinski svet, ki pa bo do končne potrditve dokumenta še zbiral pripombe.

Za odziv na napovedano ustavno presojo smo zato prosili kobariškega župana Marka Matajurca, ki je bil zelo neposreden: “V vsakem primeru se bomo še posvetovali, imamo pa plan B, ki pomeni, da bomo tudi mi dali njihov odlok v presojo ustavnemu sodišču.” Ponovil je, da je občina morala presekati vsesplošno nezadovoljstvo z obstoječim odlokom in uvesti režim, ki da bo sprejemljiv za uporabnike, lokalne prebivalce, živali in okolje, vendar da za korenite spremembe nikoli ni bilo prave volje. “Z zadržanjem izvajanja odlokov si lahko popolnoma vse poderemo in začeti bomo morali znova. Če pa bi nas prepričali, da so potrebne spremembe našega odloka, bi zagotovo tudi mi do časa popravili besedilo,” je dejal. Toda izhodišča se zdijo vsaj na videz nepremostljiva. Kobarid med drugim vztrajno zavrača plačila pavšalov, češ da gre za izigravanje sistema. To je načeloma potrdila predstojnica posoške medobčinske inšpekcije Suzana Konec z navedbo, da je eno tuje podjetje s plačilom enega pavšala prijavilo kar 170 plovil. Še posebej v gospodarskem interesnem združenju raftarjev Dolina Soče kljubujejo navedbi o potencialni prepovedi plovbe ob prenizkem vodostaju, še posebej pa skrajšanem času plovbe, ki ga novi odlok omejuje med 10. in 18. uro, češ da bi jim prihodek upadel za tretjino.

“Težko je pristopiti k pogajanjem in iskati konsenz, če imajo občine svoje striktne zahteve,” je ponazoril Sotlar, a v isti sapi priznal, da ni za zavreči celotnega besedila novega odloka. Hkrati je prepričan, da dokument ne naslavlja ključnega problema – prevelikega števila podjetij, ki izvajajo komercialno dejavnost. “Naš namen je znižanje števila izvajalcev, ki se ukvarjajo s prevozom po Soči z zdajšnjih 90 na približno 20. Marsikdo zdaj ne plačuje dajatev. Verjetno bi bilo treba predpisati s pravilnikom najosnovnejše tehnične normative za podjetja, ki se ukvarjajo z dejavnostjo. Na ta način bi verjetno zajezili število izvajalcev. Cena in pavšali pa so nato stvar dogovora. Zdaj pa se vsi strinjamo, da so tarife nekoliko nizke.” Po njegovem mnenju bi bilo treba stari odlok nekoliko popraviti pred naslednjo sezono, ki se začne 15. marca, medtem ko bi besedilo novega odloka Tolmin, Kobarid in Bovec sprejeli do leta 2025.

Na javni razpravi smo lahko še slišali, da je bila samostojna kobariška akcija z odlokom, iz katerega predvsem sili nekajkratno povišanje cen plovnih dovolilnic, izjemno slaba reklama. “Družbena omrežja so bila polna kritik,” je povzel Goran Kavs iz Soča Raftinga, ki upravlja tudi s Hotelom Soča. Kot še pravi, bi bilo treba za potencialno prepoved plovbe ločiti med individualnimi gosti in komercialno dejavnostjo. “Treba se je tudi vprašati, ali je naš način reguliranja plovbe sploh pravi.” Ob tem se je spet pojavil poziv, naj za individualne goste odpravijo dovolilnice in naj se namesto tega na vstopno-izstopnih mestih uvede parkirnina.

Proti skupnemu plovbnemu odloku treh posoških občin so kajakaši protestirali že leta 2019. Foto: Žiga Koren

Nekdanji bovški župan Siniša Germovšek je dodal, da se s takšnim odlokom dela škoda bovškemu in posoškemu turizmu. “Lahko da je dobra podlaga, ampak v smislu, kakšen odlok ne sme biti in kako se odloka ne sme delati. To je preprosto izsiljevanje, da niso niti poskušali najti skupnih točk.” Da bi takšno napovedano dvigovanje cen utegnilo odgnati goste, je menil tudi Boštjan Komac iz Kampa Soča: “Kajakaši pridejo pred in po glavni turistični sezoni, v vsakem vremenu in tukaj vztrajajo ter se redno vračajo. Zato so zelo cenjeni za našo dejavnost. Zdaj pa ne vemo, kaj nas čaka. V glavni sezoni se jim morebiti lahko zaračuna kakšen evro več, ni pa potrebe, da bi bili požrešni.”

V Ribiški družini Tolmin so vnovič opozorili, da v dokumentu pogrešajo naravovarstveni vidik. Ponujeno skrajšanje plovnega časa so pozdravili, vendar pa poudarili, da je bil nadzor nad tem doslej slab in da je povzročal veliko slabe volje. Ribiči dodajajo, da bi bili lahko za marsikoga že zdaj precej neugoden sogovornik, saj zakon o sladkovodnem ribištvu omogoča prepovedi dejavnosti ob vznemirjanju rib na drstiščih. Zato želijo, da bi to upošteval tudi nov odlok in omogočal zaprtje določenih odsekov rek ob morebitnih nizkih vodostajih v drstni sezoni.