Umestitvena seja Paritetnega odbora za slovensko manjšino, ki jo je 22. januarja sklical minister za deželna vprašanja Francesco Boccia, se je v bistvu zaključila, preden se je sploh začela. Zataknilo se je, ko so ugotovili, da ministrstvo ni vzpostavilo mehanizma za tajno glasovanje. Zaradi povedanega so sklenili, da bodo predsednika in podpredsednika izvolili na naslednji seji, ki bi morala predvidoma biti danes, 29. januarja, a so jo preložili.
Peti predsednik Paritetnega odbora – po Radu Racetu, Bojanu Brezigarju, Iole Namor in Kseniji Dobrila – bo verjetno postal odvetnik Marco Jarc, kot predlagata krovni organizaciji SKGZ in SSO ter Slovenska skupnost. Slovenska komponenta Demokratske stranke in senatorka Tatjana Rojc sta na predhodnem soočenju med predstavniki manjšine predlagali “štafeto” med Jarcem in Davidom Peterinom, a predlog ni prodrl. Za podpredsednika pa slovenska komponenta Demokratske stranke predlaga Benečana Nina Cicconeja. Svojo izbiro je utemeljila v tiskovnem sporočilu: “Zaščitni zakon je posebej pomembno zaznamoval naše rojake na Videnskem. Vrnil jim je dostojanstvo in jih zakonsko priznal ter jim ponudil inštrumente za šolanje v maternem jeziku, kar predstavlja pomemben prispevek k nadgradnji kulturnega in jezikovnega napredka. Paritetni odbor lahko odločilno prispeva, da se bodo zaščitne norme še bolj solidno uveljavile predvsem v javnem sektorju, v občinskih svetih, novonastali gorski skupnosti in v drugih javnih inštitucijah. To je razlog, zaradi katerega je primerno, da podpredsedniško mesto zaupamo osebi, ki dobro pozna to stvarnost in je vse svoje javno življenje posvetila skrbi in razvoju naše narodne skupnosti. Zaradi povedanega slovenska komponenta Demokratske stranke predlaga profesorja Nina Cicconeja za podpredsednika Paritetnega odbora. Prepričani smo, da bodo Cicconeja podprle tudi ostale manjšinske komponente, oziroma večinski del članov vladnega omizja”.
Naj še dodamo, da je na umestitveni seji minister Boccia uvodoma izpostavil pozitivno vlogo manjšin v Italiji ter se zaustavil pri skrbi, ki jo do narodnih skupnosti morajo imeti dežele s posebnimi statuti. Pomembne so tudi ministrove besede, ko je ugotovil, da predstavljajo prav manjšine pomemben dejavnik povezovanja in sodelovanja med Italijo in Slovenijo.