Le še dobrih 18.000 prebivalcev šteje zgornje Posočje, kar območju komaj še zadostuje za dostojen dostop do storitev javne uprave. Upravna enota (UE) Tolmin je slabimi 1000 kvadratnimi kilometri površine največja državna izpostava v Sloveniji in hkrati tudi najredkeje poseljena. Zaenkrat ni pritiskov na dodatno ukinjanje državnih služb na tem območju, pravi načelnik UE Simon Leban, a se utegne na tem področju kaj spremeniti že z uvedbami pokrajin. Leban vodi upravno enoto od leta 2017, z njim pa smo se pogovarjali tudi o povezavah z manjšino.

Vsaj za eno leto je koronavirus spremenil naš vsakdan tudi na področju javnoupravnih storitev. Kako ste se znašli, bomo kakšno e-storitev, ki smo jo bili zdaj prisiljeni uvesti, obdržali tudi v normalnih časih, če se vrnejo?
V luči maksimiziranja naporov za nemoteno delovanje družbe in predvsem gospodarstva, čemur po priporočilu vlade pomembno vpliva ažurno in sprotno izdajanje gradbenih dovoljenj, sem dobil podatek, koliko je bilo v Sloveniji pravnomočno izdanih vseh gradbenih dovoljenj. V zgornjem Posočju smo imeli v primerjavi s slovenskim povprečjem 3,7-krat več izdanih pravnomočnih gradbenih dovoljenj na število prebivalcev. Že konec aprila smo namreč vloge obravnavali kot nujne. Imamo relativno velike prostore, nismo imeli razloga, da ne bi delali. Zato formalno nimamo nobenih zaostankov na tem področju pa tudi na drugih ne. Med drugim valom epidemije je bilo sicer nekaj več izostanka zaposlenih, ker so bili šolarji doma, nekaj je bilo bolniških in peščica okužb, zato je bilo na trenutke nekaj krize, ampak smo splavali.
Zelo pomemben je bil povečan in poenostavljen obseg e-poslovanja s strankami. Želim si, da bi poenostavitve, kot je e-vloga, za katero ni potrebno imeti kvalificiranega digitalnega potrdila ter vročanje pisem v elektronske predale, ki niso varni elektronski predali, obdržali tudi v prihodnje. Verjamem namreč, da v veliki večini primerov ni nobene potrebe po počasnejšem in veliko dražjem poslovanju z osebnim vročanjem pisemskih pošiljk. Ta sistem pa še vedno lahko ostaja za izjemne primere, ko je to nujno. 

Še nedolgo tega so okoli tukajšnje UE vedno krožile novice o dodatnih ukinitvah določenih služb. Nekatere so se nato res selile v Novo Gorico. Je ta pritisk še čutiti?
Od leta 2017, ko sem postal načelnik, se na tem področju ne smem pritoževati. Čeprav so takrat te zgodbe res na glas napovedovali, ampak se je ustavilo. Minister za javno upravo Rudi Medved je namreč spremembam nasprotoval in od takrat je vse potihnilo. Je pa tudi res, da je hitro minilo leto zaradi koronavirusa in ne vemo, kaj še vse sledi. Doslej pa je država vsako nadomestno zaposlitev odobrila brez pomisleka. Vsaj zaenkrat je tako. No, medtem je bolj zaživela zamisel o pokrajinah, kjer bodo del upravnih služb tudi upravne enote.

Kaj bi se z uvedbo pokrajin torej spremenilo?
Po eni strani me skrbi, saj bi z uvedbo pokrajin težko zagovarjali drobljenje. Če bi zaživele in če bi službe upravnih enot na novo spadale pod pokrajinsko upravo, bi lahko počasi doživeli ukinjanje služb. Leta 1999 tudi nisem verjel, da lahko res izselijo davčno službo iz Tolmina, pa vemo, kako je danes. Verjamem pa, da bodo določene službe v Tolminu vedno obstajale, ne gre drugače.

Prebivalcev zgornjega Posočja je že dolgo ni niti 20.000. Kako skrb zbujajoči so aktualni demografski trendi?
Upravne enote so male, srednje in velike. Meja med malo in srednjo je 18.000 prebivalcev. Nas je po uradnih podatkih 18.125. Država namreč prebivalce z začasnim prebivališčem, kot so študenti, šteje drugje, čeprav vse usluge koristijo pri nas. Pred dvema letoma sem naštel 500 takšnih primerov. Gre pa za zelo pomembno razliko: če pademo v razred malih upravnih enot, avtomatično izgubimo kar nekaj delovnih mest. Res smo na meji in že nekaj časa smo na meji. Priseljevanja je zanemarljivo malo, gre bolj za izjeme. Trend padanja prebivalstva se ni ustavil. Resda pada počasi, ampak pada. Govorimo o več kot 300 prebivalcih manj v zadnjih štirih letih. Rešitve sploh ne vidim. Na koncu bomo z Benečani vsi skupaj jokali.

Ker je problem Slovencev v Videnski pokrajini dva koraka pred posoškim?
Tako je.

Ob nastopu na funkcijo načelnika ste stopili v velike čevlje, ker je bil na tem področju delovanja z manjšino Zdravko Likar najpomembnejša vez med rojaki ob tukajšnji meji. Ali je povezovanje sploh naloga načelnika UE, ali bi morali to urediti drugače?
Zdravka Likarja na tem področju ne more nadomestiti nihče ne glede na funkcijo. Funkcija načelnika pa je mandatna, zato to ne more biti dolgoročna rešitev. Že po svoji vsebini dela z izdajo listin in dovoljenj upravna enota seveda nima veliko opravka z manjšino. UE Tolmin v zadnjem času na leto podeli državljanstvo enemu ali dvema Slovencema iz Videnske pokrajine, na primer.
Ta problem povezovanja Posočja in Slovenci na drugi strani vidim kot lokalni problem, ki bi ga morali tako tudi reševati. Nima smisla, da bi ga reševali sistemsko, da bi nam Ljubljana poslala človeka in narekovala, kaj naj dela. Treba je namreč imeti občutek življenja v tem prostoru. Torej bi morali upravna enota, lokalne skupnosti in drugi deležniki z jasno izraženim interesom skozi posoški kolegij sprožiti akcijo s konkretnimi predlogi, nakar pa mora pomagati še država. S tarnanjem pa ne bomo ničesar dosegli.