Je spet paršu september an čez malo bo spet začela šola; učenci an dijaki se bojo uarnil v šolske klopi z bukvi an žalostni, zak so končale počitnice.
Julija nekateri učenci, mladi an odrasli so pa napolnili druge učilnice: bili so tisti, ki so se vpisali na 36. Poletno šolo, na Mladinsko poletno šolo an na 53. Seminar slovenskega jezika, literature in kulture, ki so bili v Ljubljani od 3. do 14. julija.
Stotina učencev je prišla v Ljubljano iz Albanije, Anglije, Argentine, Avstralije, Avstrije, Bosne in Hercegovine, Brazilije, Češke, Danske, Finske, Francije, Hrvaške, Italije, Japonske, Kanade, Kolumbije, Liechtensteina, Madžarske, Makedonije, Nemčije, Nizozemske, Norveške, Poljske, Rusije, Slovaške, Srbije, Švedske, Švice, Urugvaja in Združenih držav Amerike: trideset držav, zelo različnih med sabo, ki pa so povezane in združene zaradi slovenske prisotnosti na svojem teritoriju.
Na poletno šolo in seminar so paršli tudi iz Benečije: Stefano in Fanika Coren, Nikolaj Cencig, Jacopo Aglì, Monica Mijatović, Carlotta Todone, Matilde Muzzolini, Federico Guglielmotti, Peter Tull, Nicolò Sibau, (Mladinska poletna šola), Gabriele Gariup, Veronica Galli in Mariagiulia Pagon (Poletna šola), Margherita Trusgnach, Davide Clodig in Valentino Floreancig (Seminar). Vsi so z dobro voljo obiskovali lekcije, sodelovali na popoldanskih dejavnostih in lepo študirali za končni izpit.
Poletna šola pa ni bila samo to, poletna šola pomeni tudi slišati govoriti po slovensko s francoskim, angleškim, ameriškim, ruskim, portugalskim, španskim, japonskim … akcentom – in to je zelo čudno in smešno – ; naleteti na improvizirano predstavo »Folklorne skupine Kres – Ohio«, an gledat an poslušat kako lepuo tudi v Ameriki pojejo Mi ga spet žingamo an Zaplula je barčica moja (ali boljše, »muuoooja«, kot pravejo Američani) an plešejo potresauko an polko – an v tistem trenutku se ti zdi bit pri Katerini na Dugem ali na kakšnem starem sejmu tle par nas; odkriti, da tudi v Kanadi jedo štakanje an praznujejo pust prav kot mi. Rata tudi, de ko ti zbežijo iz ust kake besiede v nareču, ena punca iz Kanade (ki ima svoje korenine v Ilirski Bistrici) ti die: “Tudi moji starši pravejo tako!”.
Na kratko, iti na Poletno šolo pomeni zastopit pregovor, proverbio, ki prave: Tutto il mondo è paese – boljše, Cieu sviet je Benečija!