Na letni konferenci v okviru Unescovega programa MAB potrjujejo nove biosferne rezervate

V Parizu poteka letna konferenca Unesca v okviru programa MAB, na kateri med drugim potrjujejo tudi nove biosferne rezervate, ki bodo še dodatno razširili svetovno mrežo zaščitenih območij MAB Unesco (po lanski konferenci v Indoneziji je mreža obsegala kar 686 rezervatov v 122 državah). Med kandidati je tudi Park Julijskega predgorja. Njegovo kandidaturo podpirajo Občine Rezija, Bardo, Kluže, Možnica, Bila in Pušja ves, Tipana, Dunja, Montenare, Gumin in Artegna, cilj pa je tudi kasnejše oblikovanje čezmejnega biosfernega območja MAB Unesco Julijske Alpe – Alpi Giulie. Naravni park iz naše dežele namreč že dolgo tesno sodeluje s Triglavskim narodnim parkom, ki je že od leta 2003 del te svetovne mreže, v katero je bil vključen kot prvo območje v Sloveniji.
 Pristojna komisija v sklopu Organizacije ZN za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) je februarja kandidaturo ocenila pozitivno, vendar je za prižig zelene luči zahtevala dodatno dokumentacijo oziroma dopolnila. Med drugim jo je zanimalo izvedeti kaj več tudi o sodelovanju s slovensko stranjo. Če bodo torej v Parizu z gradivom zadovoljni, bomo imeli v naši deželi po Miramaru še eno območje MAB Unesco (kasneje so sprejem Julijskih Alp v mrežo biosfernih območij MAB Unesco potrdili, beri TUKAJ).
Za biosferni rezervat so v Parizu razglasili tudi porečje Mure v Avstriji, kar pomeni, da bo prvi svetovni pentalateralni biosferni rezervat Mura-Drava-Donava, ki bi povezal območja v Sloveniji, Avstriji, Madžarski, Hrvaški in Srbiji in skupno presegel milijon hektarjev, lahko postal realnost. Hrvaška in Madžarska sta svoj del opravili že leta 2012, sledila jima je Srbija leta 2017 in Slovenija v lanskem letu.
Prav tako je še en biosferni rezervat MAB Unesco dobila tudi Italija, saj so v Parizu prestižno oznako podelili sredinskemu delu toka reke Pad (Po Grande). Območje povezuje kar 85 občin in tri dežele.

Lascia un commento

Il tuo indirizzo email non sarà pubblicato.