Na pobudo SKGZ je bilo v Špetru srečanje o reformi krajevnih uprav

Reforma krajevnih uprav je odločilnega pomena za vsak teritorij, saj določa odnose med državljani in inštitucijami. Kot vemo danes niso dobri in državljani so se oddaljili tako od inštitucij kot tudi od politike. Zato ni vseeno, katero pot uberemo v deželi Furlaniji Julijski krajini. Če upoštevamo ustavna načela, ki zagotavljajo enakost vseh državljanov, nalagajo inštitucijam odgovornost, da odpravijo ekonomske in socialne ovire, ki omejujejo poln razvoj državljanov ter aktivno posežejo za razvoj goratih krajev, potem ne more v reformnem procesu biti vodilo le skrb za učinkovitost in omejitev stroškov. Na obmejnem pasu FJK je naseljena slovenska manjšinska skupnost, ki jo ščitijo mednarodni dokumenti in zaščitni zakoni, kar mora reforma upoštevati. To so izhodiščne misli Antonia Banchiga, ki je v četrtek, 6. marca, v slovenskem kulturnem domu v Špetru uvedel srečanje na temo reforme krajevnih uprav.

Priredila ga je Slovenska kulturno-gospodarska zveza, zato da se na teritoriju začne debata, kot je dejala pokrajinska predsednica Luigia Negro, s ciljem, da se Benečija vključi v razpravo in oblikuje svoje predloge. Banchig je nato razčlenil vse poskuse zadnjih 12 let, ko je Dežela sprejela tri zakone za reformo gorskih skupnosti z edinim rezultatom, da so le-te prešle v roke komisarjev in so bile dejansko nevtralizirane, Benečija pa je zamudila vlak evropskega načrtovanja za obdobje 2007-2013. Skrb upraviteljev, ki so bili na špetrskem srečanju, je, da ga ne bi zamudili tudi tokrat. Antonio Banchig je nato predstavil primer dobre prakse in sicer model Pokrajine Trento, kjer so občine združene po dolinah, kar odgovarja tudi kriteriju prisotnosti Ladincev, in predsedniki teh teles so neposredno izvoljeni na volitvah. Nato je Fabio Bonini predstavil smernice reforme, ki jih je sprejela deželna vlada, za katere je ob ukinitvi pokrajin značilno, da bo bodoči ustroj predvideval le dve ravni: deželo in občine, bo na novo opredelil kriterij goratosti, med deželo in občinami pa predvideva vmesno delo, zaenkrat ga imenujejo optimalni okoliš (ambito ottimale), ki naj bi sovpadalo z zdravstvenimi. Če upoštevamo, da čedajski šteje več kot 52 tisoč prebivalcev, lahko razumemo, da Nadiške doline, ki so že zgodovinsko, geografsko in družbeno marginalne, v njem ne bodo imele nobene teže. Deželni svetnik Stefano Ukmar je vprašanje uokviril v širši kontekst ekonomske krize v državi ter vse večje šibkosti posebnega statuta naše dežele, saj ga Rim vsak dan postavlja pod vprašaj. Povedal je, da se pripravlja nov zakon, ki bo olajšal združevanja občin, saj bo lahko po novem 20% volilnih upravičencev zaprosilo za referendum. Glede časovnih rokov pa je dejal, da naj bi do konca aprila potekala posvetovanja, do konca leta pa naj bi bil zakonski osnutek pripravljen. Če ne bo predlogov s teritorija, je dejal, je jasno, da bo deželni svet šel svojo pot. Glede prisotnosti manjšine je poudaril, da sam zaščitni zakon predvideva, da se ne sme zmanjšati nivo zaščite, kar se tiče agregacij občin, pa je bil mnenja, da ne bi bilo pozitivno, če bi upoštevali le etnični teritorij, ter da širše so agregacije, močnejši bo teritorij. Razvila se je nato zanimiva debata, v katero je posegel tudi deželni predsednik SKGZ Rudi Pavšič, ki je med drugim opozoril na dejstvo, da ni v obstoječih dokumentih glede reforme niti besede o Slovencih, čeprav so eden glavnih razlogov avtonomnega statuta dežele, kar je nesprejemljivo. Številnih odprtih problemov so se dotaknili tudi drugi razpravljalci. Vsi pa so si bili edini v tem, da moramo Slovenci v treh pokrajinah imeti skupno strategijo, podan je bil tudi predlog, da bi o načrtu reforme krajevnih uprav razpravljali na skupščini slovenskih izvoljenih predstavnikov. Prva poglobitev vprašanja, ki ga je ponudila SKGZ v Špetru, se je pokazala koristna in potrebna, jasno je bilo tudi, da je na to temo potrebno širše in temeljitejše soočanje na vseh ravneh.