V albanskem miestu Golem (kamun ima parbližno 8 taužint prebivaucu), ki leži ob Jadranskem muorju, je biu med 7. an 13. aprilom seminar “Gradimo mostuove”, ki ga je parpravla te glavna organizacija, ki povezava mlade iz vsieh evropskih manjšin, YEN (Youth of European Nationalities). Tam se je zbralo 98 mladih predstavniku Frizijcev iz Nizozemske an Nemčije, Vlahu iz Albanije (ki so gostil telo srečanje), Srbije an Makedonije, Niemcu iz Rusije an Danske, Gradiščanskih Hrvatu iz Avstrije an Madžarske, Kašubcu iz Poljske, Lužiških Srbu iz Niemčije, Slovienju iz Italije, Avstrije an Hrvaške, Retoromanu iz Švice, Krimskih Tataru an Južnih Tirolcu. Parsotna pa je bla tud Benečija, sa je v Albanijo šu Valentino Floreancig, Kokocu iz Hostnega, iz Tarsta pa so paršle še Neža Kravos, Martina Jazbec, Lea Ušaj an Nastja Slavec, ki je tud v novem diretivu organizacije YEN.
Za seminar je Valentino zaviedu slučajno, brez tiet. “Kar sem bil lan na seminarju slovienskega izika v Ljubljani, so me povabil na Drago mladih, ki je vsake lieto na Opčinah. Tam so mi potle poviedal za tel seminar an se mi je zdiela na zlo zanimiva an pametna rieč, takuo de sam se vpisu an so me sparjel. Bluo je zaries lepuo, sa sam imeu parvič parložnost se srečat s tarkaj judmi iz različnih manjšin an iz različnih daržav,” nam je poviedu Valentino, kar je paršu damu.
Na seminarju, ki so mu dal naslov “Gradimo mostuove”, zak manjšine imajo možnost bit nieke varste most med kulturami, je imeu parložnost sodelovat v različnih delavnicah (javno nastopanje, komunikacija, politični dialog an druge) an se navast koristne reči, videt nove kraje an judi, predvsien pa parmerjat situacijo tle par nas s tisto v drugih daržavah v Evropi.
“Tuole je bluo za me še narbuj zanimivo: guorit z drugimi an videt, de an drugje imajo tajšne al podobne probleme ku tle par nas. Nieso samuo par nas tele čudne an anahronistične teorije go mez naš izik an go mez našo identiteto, s katierimi nas gledajo ločit, partit ku skupnost. Tajšne probleme imajo tud koroški Slovienj s teorijo od vindišarju, pa še drugi buj šibki an majhani. Strategija je povserode le tista: se kregat go mez identiteto. Pa skupnost muora bit enotna, povezana, če če kiek dobrega narest za se an iti napri.”
Program diela na seminarju je biu pa zlo intenziven, takuo de nie ostalo puno cajta za se odpočit al pa uživat par muorju. So pa imiel mladi možnost videt puno zanimivih kraju, ku miestace Berat, pokušat vina an druge dobruote an še an še, predvsien pa buojš spoznat albanske Vlahe, njih zgodovino an kulturo an položaj. Ankrat so bli nomadi, seda pa so arzparšeni v različnih daržavah, sa jih ušafamo v Albaniji, Makedoniji, Srbiji an Romuniji. Ku manjšina nieso uradno priznani, v vsaki daržavi gledajo na nje ku de bi bli part večine, v Romuniji pa so na primier tud sparjel zakon, ki prave, de so vsi Vlahi, tud tisti v drugih daržavah, Romuni.
“Njih položaj je zlo kompliciran, zapleten. An na seminarju smo guoril tud go mez tuole, de kar manjšina niema za sabo adne soje daržave, ku imajo Južni Tirolci Avstrijo, na primier, al pa mi Slovenijo, situacija je buj težka. Tuole moremo videt tud par Furlanih tle par nas. Z Retoromani v Švici, ki ku narod tud niemajo nieke suoje daržave, pa je drugače. Tam se mi zdi, de je buojš, de je vse kot muora bit.”
Seminar se je zaključu 13. aprila, ko je bil občni zbor organizacije YEN an so parpravli tud dvie resolucije go mez aktualne probleme, kot so pomanjkanje diela al pa kuo parpravt mlade, de bojo buj aktivni v družbi an no malo manj pasivni. “Smo pregledal an strojil stavek za stavkom. Guoril pa smo tud go mez situacijo na Koroškem, kjer nieso vključil slovienskega izika v novi ustavi te avstrijske dažele… takuo kot tle par nas, kjer Slovienj niesmo omenjeni v statutu Furlanije-Julijske krajine,” je na koncu doluožu Valentino, ki bo gledu seda ohranit kontakte z mladimi, ki jih je zapoznu na telem poučnem seminarju v albanskem Golemu. (T.G.)