Zaradi koronavirusa na severnem Primorskem je na delo čakalo ali pa še čaka več kot 12.00 ljudi. Medtem ko so nekatere storitvene dejavnosti in gostinstvo vnovič zaživele, je položaj bistveno bolj skrb zbujajoč med podjetniki v proizvodni dejavnosti avtomobilske industrije, ki je v Evropi na kolenih. Državne ukrepe za blažitev posledic so pričakovano podjetniki izkoristili, ker pa se junija večinoma pomoč izteče, je njihova usoda negotova. Zaskrbljeni postajajo tudi gradbeniki.

»Zaenkrat smo izkoristili, kar nam država ponuja. Štirje od šestih delavcev so na čakanju, kaj pa bo junija, se mi niti sanja ne,« je priznal Niko Carli iz volčanske Kovinoplastike Carli. Junija bo vlada najverjetneje zaprla pipico za državno pomoč večjemu delu gospodarstva, potem ko je sredi maja preklicala epidemijo. Carli pravi, da delavcem ne more ponuditi dela, ker ga ni. Aprila je namreč zabeležil nič več kot 15 odstotkov povprečnega prometa, maja posla ni bilo več kot za četrtino običajnega meseca pred kolapsom zaradi koronavirusa.

V posoških poslovnih conah je mirno. Nekateri podjetniki, dobavitelji avtomobilske industrije, imajo kar 85-odstotni upad naročil. Foto Blaž Močnik

»Od 26. marca nismo naredili enega samega kosa za avtomobilsko industrijo, ostalo v precej zmanjšanem obsegu. Potihoma upamo, da bo vlada ukrep za čakanje na delo na domu podaljšala še za mesec dni, s skrajšanim delovnikom bi tudi lahko blažili situacijo, niti približno pa ne bo idealno,« pove Carli. S protikriznimi ukrepi se je namreč izognil odpuščanju tako kakor mnogi podjetniki, vendar ostaja zaskrbljen: »Trenutno ne moremo ukreniti ničesar. Hitro prestrukturiranje v takšni situaciji ni možno. Vsi smo v istem loncu, vsem manjka delo. Vprašanje je le, koliko časa bo trajal ta krč, vemo pa, da zagotovo okrevanje ne bo tako hitro, kot se je zgodil padec.«

»Trajanje in učinke krize je ta trenutek nemogoče napovedati,« si utvar o hitrem gospodarskem okrevanju ne dela predsednica Območne obrtno-podjetniške zbornice (OOZ) Tolmin Anica Kanalec Prešeren. Na severnem Primorskem je ukrep čakanja na delo izkoristilo 1460 delodajalcev. Po podatkih OOZ najbolj izstopa predelovalna industrija, kamor sodijo večinoma podjetja s proizvodnjo plastičnih in kovinskih izdelkov.

Poslovni subjekti in število zaposlenih na čakanju po dejavnostih na severnem Primorskem.

»Tudi v Posočju imamo dva močna akterja, za katera delajo dodelavne posle številna družinska podjetja in samostojni podjetniki,« pravi direktorica OOZ Tolmin Vesna Maver. Po podatkih statističnega urada (Surs) je bilo marca v Goriški statistični regiji zaposlenih 41.333 ljudi. »Torej je bil vsak tretji zaposlen na čakanju. V primerjavi s povprečjem Slovenije je delež zaposlenih na čakanju med vsem zaposlenimi za šest odsotnih točk višji, kot je državno povprečje,« je ponazorila. V regiji je sicer 6.371 samozaposlenih.

Z ukrepi o zaprtju meja gotovo zelo trpita gostinstvo in turizem, dodaja. Upad prenočitev se bo poznal tudi z odpovedjo festivalov. Zaskrbljeni postajajo tudi v gradbenem sektorju in strojegradnji, saj da imajo delo zavoljo naročil izpred koronavirusne krize, medtem ko novih naročil ni. Posledice epidemije zato pričakujejo z zamikom.

Tudi brezposelnost v regiji se je povečala, največ v zgornjem Posočju.

»Trenutno še gre, čez kakšen mesec pa utegnemo ostati brez dela,« je povedal Dejan Konec iz Zidarstva Konec. Toda gradbenik opozarja, da bo zastoj čutiti tudi zaradi ustavljenega dela na upravnih enotah in občinah. »Prvi so se umaknili pred epidemijo, medtem ko smo mi pod pogodbami morali delati, da lahko preživimo. Dovoljenj in drugih dokumentov fizično ni bilo mogoče dobiti in še danes jih ni, če ne gre za nujno zadevo. Tudi zaradi tega se bodo naložbe ustavile,« je opozoril.

Stanje v regiji je slabše od slovenskega povprečja.

Povpraševanja so se zmanjšala, saj se še vedno prestrašeni ljudje ne bodo odločali za večje naložbe, predvideva, še posebej tisti z negotovimi zaposlitvami. »Če ne bo dela, bodo velika podjetja spet iskala manjše posle. Piramida se bo spet podrla,« je dejal Konec.

V območni obrtno-podjetniški zbornici še ugotavljajo, da so bili v preostalih branžah, ki so bile v pogonu med epidemijo, podjetniki deležni pritiskov na nižanje cen, imeli pa so tudi težave z likvidnostjo. Medtem je poskočila tudi brezposelnost. Število prejemnikov denarnega nadomestila je bilo na območju območne službe zavoda za zaposlovanje Tolmin marca in aprila približno 240.

Podjetniki so izkoristili ukrepe za blažitev poslovne škode, a v OOZ opozarjajo, da so ukrepi tudi nesorazmerni in neživljenjski. Foto Blaž Močnik

»To je okrog 40 odstotkov prijavljenih brezposelnih oseb, kar je več od povprečja območne službe Nova Gorica, saj je priliv v brezposelnost v tem času na Tolminskem najbolj narasel,« je pojasnila Mavrova.

Predsednica OOZ Tolmin Anica Kanalec Prešeren dodaja, da je pandemijo težko primerjati z nekdanjimi gospodarskimi krizami. Podjetniki so gospodarske ukrepe seveda pozdravili, četudi so nekateri manj zadovoljni z neživljenjskimi navodili, kot so vezirji za frizerje, maske v gostilnah in razmiki med stoli.

»Je pa mogoče zaključiti tudi to, da so ukrepi vlade marsikje poleg neživljenjskosti tudi nesorazmerni, nedorečeni ali za mnoge celo krivični. Ustvarja se vtis, da vlada bolj prisluhne in upošteva predloge panog, kjer so močnejši sindikati in lobiji ali pa glasni posamezniki,« je sklenila.